Slavnostni nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Slavnostni nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča na odprtju stalne razstave Rastoča knjiga Stična

(Stična, 20. september 2012)

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega svečanega dogodka,

cenjeni gospod opat pater Janez Novak, ravnateljica muzeja in avtorica razstave gospa mag. Nataša Polajnar Frelih; direktor Javnega sklada za kulturne dejavnosti gospod mag. Igor Teršar, spoštovani gospod dr. Janez Gabrijelčič, idejni avtor Rastoče knjige, gospe in gospodje,

zelo me veseli, da se danes v tem starodavnem ambientu cisterijanskega samostana kraj Stična in občina Ivančna Gorica pridružujeta projektu Rastoča knjiga, katerega častni pokrovitelj je z vsem ponosom Državni svet Republike Slovenije. Po desetih letih uspešnega sodelovanja lahko rečem, da gre za enega izmed najbolj povezovalnih, z veliko pozitivno energijo navdahnjenih prizadevanj za celovito predstavitev in ozaveščanje prebivalcev Slovenije o lastnih duhovnih, kulturnih, mojstrskih in znanstvenih potencialih. Ti so nam že v preteklosti omogočili ne le preživetje in prepoznavnost, temveč smo zaradi njih tudi formalno postali enakopravni del velike evropske družine narodov.

Z Evropo pa smo, tudi po zaslugi cisterjanskega samostana in stiških bratov, duhovno in gospodarsko skoraj tisočletje neločljivo povezani. Številna znanja na področju umnega kmetovanja, gradbeništva, trgovine in zdravilstva so se med Slovence širila prav iz Stične. Sv. Benedikt, eden najpomembnejših kreatorjev reda cisterijanov, zahodnega meništva in zahodnoevropske kulture, danes velja celo za duhovnega zavetnika Evrope!

Življenje na križišču treh močnih civilizacij - romanske, germanske in južnoslovanske - nas je po eni strani ogrožalo, a nas po drugi strani tudi bogatilo. V viharjih zgodovine smo ohranili svoj jezik in identiteto. Pridni, skromni, delovni in ustvarjalni smo iz danih pogojev znali ustvariti kar največ.

Vse te vrednote zaobjema Rastoča knjiga, ko prepoznava tradicijo najboljšega in najplemenitejšega. Predvsem se mi zdi pomembno, da Rastoča knjiga prispeva k izgradnji samozavesti, da je odličnost del nas in da motivira k odličnim prizadevanjem v prihodnosti. Redka so naravna bogastva, ki jih imamo v obilju, tehnoloških prednosti je manj kot včasih, primanjkuje nam lastnega kapitala... Zavedati se moramo, da je naše največje bogastvo slovenski človek z vsemi svojimi fizičnimi in umskimi ustvarjalnimi potenciali. Zato se je z njim treba ukvarjati, ga motivirati, da bo svoje danosti lahko razvil in tudi deloval v skladu s stoletja preizkušenimi pozitivnimi vrednotami.

Današnja kriza je v veliki meri prav posledica strahovitega razkroja vrednot. Razvrednotena in skomercializirana družba, ki jo vodita pohlep in plenilstvo, hromi sedanji svet in ga vse bolj peha v ekonomsko, socialno in duhovno brezizhodnost.

Svoboda in širina razmišljanja ljudi, povezanih z Rastočo knjigo, je tudi dovolj tehtna podlaga za opozorilo, da lahko tudi napačno zasnovani vsesplošni varčevalni ukrepi vodijo v zmanjševanje potenciala ustvarjalnosti in znižajo raven motiviranosti ljudi za aktivno udejstvovanje na vseh področjih življenja. Zavedati se moramo, da smo soočeni z veliko nevarnostjo, da bodo ustvarjalni potenciali, ki jih premorejo naši ljudje, zamrli, ali pa, da bomo z njimi bogatili druge narode, sami pa se bomo zaradi napačnega pristopa k reševanju krize morali za daljši čas zadovoljiti s preživetveno povprečnostjo ali celo podpovprečnostjo. Tak pristop nas lahko pahne v še večje težave, razvojni zaostanek ter kulturno in duhovno revščino.

Kriza je še toliko bolj čas, ko moramo težiti k nadpovprečnosti, razvijati kakovost na vseh ravneh in odličnost sprejeti v svoj miselni vzorec. Današnji čas zahteva razvojne in tehnološke preboje, s katerimi bi edino lahko povečali konkurenčnost in se izkopali iz težav. Le na podlagi odličnosti si lahko povrnemo prepoznavnost in ugled, in le odličnost lahko prispeva k želenemu celovitemu duhovnemu, socialnemu in gospodarskemu napredku posameznika, lokalne skupnosti in naroda v prihodnosti.

Spoštovani prijatelji Rastoče knjige,

Stična je stoletja veljala za pomembno versko, kulturno in gospodarsko središče. Nadvse pomembna je bila za razvoj slovenskega jezika in kulture. V tukajšnji rokopisni delavnici so nastajali mojstrski rokopisi, med njimi tudi prvi rokopisi v slovenskem jeziku. Samostan je nudil močno podporno okolje razsvetljencu Antonu Tomažu Linhartu, tukaj je živel in se izobraževal Jakob Petelin Gallus in številni drugi velikani slovenske odličnosti, ki so z Rastočo knjigo Stična in pričujočo razstavo dobili trajen pomnik.

Z današnjim dogodkom se širi krog tistih slovenskih občin, ki so s stalnimi postavitvami vsaka na svoj izviren, domiseln, ustvarjalen in inovativen način pritegnile k sodelovanju zelo raznolike posameznike, skupine ter institucije na lokalni, nacionalni in tudi mednarodni ravni. Prepričan sem, da bo razstava širila v okolje veliko pozitivno, ustvarjalno energijo in bo njeno sporočilo puščalo močne, trajne sledi v mišljenju in dejanjih obiskovalcev. Za to vam vsem sotrudnikom – gospej direktorici muzeja s sodelavci, Javnemu skladu za kulturne dejavnosti, samostanu Stična, Občini Ivančna Gorica, dr. Gabrijelčiču in vsem drugim – izrekam iskrene čestitke! Z besedami zahvale pa tudi otvarjam stalno zbirko Rastoča knjiga Stična.

Hvala.

Odprtje stalne razstave Rastoča knjiga Stična