Pet vetov na 35. izredni seji Državnega sveta | Državni svet Republike Slovenijie
A R H I V S K A     S T R A N

Novice

Pet vetov na 35. izredni seji Državnega sveta

sreda, 26.10.2011

V torek, 25. oktobra se je Državni svet sestal na 35. izredni seji, na kateri je obravnaval pet predlogov za odložilne vete. Državni svetniki so odločali o naslednjih zakonih:  Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, Zakon o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah, Zakon spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Državni svetniki so izglasovali veto na vseh pet predlaganih zakonov.


www.skledar.tv

V primeru Kazenskega zakonika Državni svet podpira rešitve, ki predstavljajo premik k skrajšanju postopkov in učinkovitosti dela organov pregona in pravosodja pri pregonu vseh oblik kriminala, zlasti gospodarskega in organiziranega. Posamezne spremembe so sicer potrebne in na ustrezen način odpravljajo nekatere v teoriji in praksi izpostavljene dileme, vendar pa prinaša tudi takšne novosti, ki na področju kazenskega materialnega prava predstavljajo korak nazaj v ureditvi.  Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonik je po vložitvi v zakonodajni postopek naletel na številne pomisleke glede spremembe člena, ki ureja kršitev materialnih avtorskih pravic. Gre za zaostrovanje kaznivosti uporabe na internetu prosto dostopnih, avtorsko zaščitenih datotek, predvsem najpopularnejših filmov, glasbe in sorodnih produktov zabavne industrije ter računalniške programske opreme. Sprememba predstavlja znaten odmik nazaj v razvoju sodobnega urejanja avtorskih pravic na internetu. Prav tako so državni svetniki menili, da ni res, da bo Slovenija plačala kazni EU zaradi okoljskih direktiv, ki jih s spremembo zakona ne bo implementirala v zakonodajo, ker so nekatere rešitve s tega področja že v obstoječem zakonu. Določene spremembe se uvajajo pri obravnavi spolnega nasilja nad otroki, vendar je tudi tukaj z upoštevanjem obstoječe zakonodaje mogoče ustrezno ukrepati.

Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič je še posebej komentiral  novo določbo 257. a člena o kaznivem dejanju oškodovanja javnih sredstev, s katerim naj bi se preprečevalo povzročanje večje škode pri uporabi javnih sredstev oziroma denarja davkoplačevalcev je všečna na prvi pogled.  Ob tem kaže poudariti, da je precej verjetno, da nihče, ki je do danes storil omenjeno kaznivo dejanje, zaradi prepovedane retroaktivne uporabe zakona, kot je opisano v novem kaznivem dejanju, ne bo mogel biti kaznovan.  Glede na to, da naj bi novo kaznivo dejanje veljalo kot specialna oblika že znanih kaznivih dejanj, tudi tisti, ki so bili zaradi suma oškodovanja javnih sredstev prijavljeni za kazniva dejanja po veljavnih splošnih določbah o kaznivih dejanjih zoper uradno dolžnost in javna pooblastila ali zoper gospodarstvo, se bodo ti izognili kaznovanju po teh določbah. Praktična posledica novega kaznivega dejanja bo takšna, da se bo moralo počakati na nova storjena dejanja, za vsa doslej ugotovljena kazniva dejanja te vrste pa bo treba kazenske postopke ustaviti, ker po stališču zakonodajalca doslej naj ne bi bila kazniva. To je pravzaprav amnestija, na kar opozarja eden izmed uglednih pravnikov in se sprašuje: bomo še pravna država? Se bo domneva nedolžnosti počasi sprevrgla v domnevo krivde?

V bran spremembi Kazenskega zakonika je stopil minister za pravosodje, Aleš Zalar, ki je opozoril, da s temi spremembami Slovenija v svojo zakonodajo prenaša konvencije Sveta Evrope ter direktive EU, tako na področju spolne nedotakljivosti nad mladoletnimi osebami kot tudi na področju okoljske zakonodaje, kjer nam grozijo kazni EU, če tega v kratkem ne storimo. Sprememba zakona po njegovem rešuje tudi nekatere oblike gospodarskega oziroma organiziranega kriminala, ki doslej niso bila definirana. 

Predlog veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije je predstavil državni svetnik Boris Šuštaršič. Državni svet ne podpira tega zakona zlasti zaradi postopka priprave predloga zakona, v katerega ni bil vključen pomemben del reprezentativnih invalidskih organizacij, ter zaradi občutnih vsebinskih posegov v veljavni Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. S spremembo sestave Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacije bi se namreč poseglo v že ustaljen in dobro delujoč način razporejanja namenskih sredstev Loterije Slovenije invalidskim in humanitarnim organizacijam.

Državni svet je v svojem mnenju opozoril na zakonsko obveznost zagotavljanja aktivnega sodelovanja invalidov pri oblikovanju kakršnihkoli sprememb na področju invalidskega varstva, na podlagi 3. odstavka 4. člena v Republiki Sloveniji ratificirane Konvencije o pravicah invalidov, ki pomeni implementacijo načela »Nič o invalidih brez invalidov«.
Nikjer ni jasno navedeno, katere organizacije se s sedanjim sistemom razporejanja namenskih sredstev naj ne bi strinjale in na podlagi katerih razvidnih dejstev. Zaradi napačnega postopka priprave predloga zakona, iz katerega je bil izločen zelo občutljiv del populacije, je morebitno vprašanje ustreznosti ali neustreznosti predlaganih sprememb sestave Sveta Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij postranskega pomena. Tudi Vlada Republike Slovenije je v svojem mnenju k zakonski noveli opozorila na to, da je problematika, povezana z izvajanjem poslanstva FIHO, izjemno občutljivo področje, ki je zelo zahtevno in kompleksno ter da je pri tem potrebno upoštevati socialne, finančne, zgodovinske in druge vidike dosedanjega financiranja invalidskih in humanitarnih organizacij.

Kot predlagatelj zakona je predstavil stališča poslanec DZ Franco Juri. Poudaril je, da ne gre za odvzemanje avtonomije invalidom oziroma invalidski organizaciji, prav tako ne za odvzemanje denarja tem organizacijam, ampak zgolj za ureditev neurejenih razmer v organizaciji FIHO in je potrebno sestavo narediti bolj transparentno, preprečiti podvajanje funkcij in na ta način umakniti vsak sum o odločanju o javnem denarju.

Stališča Državnega sveta pri Zakonu o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah je predstavil mag. Stojan Binder. Državni svet ocenjuje, da ta zakon posega v ustavno pravico svobode podjetniške pobude, pravice do zasebne lastnine in svobodne izbire dejavnosti oziroma poklica, ni sorazmeren začrtanemu cilju. Test sorazmernosti namreč zahteva, da mora biti poseg v človekove pravice nujen, da so izbrana sredstva pravno dopustna in da so sredstva, ki zasledujejo stvarno upravičen in legitimen cilj, primerna. Prav tako mora biti vzpostavljeno proporcionalno razmerje med prizadetostjo ustavne pravice posameznika, ki jo povzroči uporaba sredstva in med ustrezno koristjo, ki jo pridobimo z uporabo sredstva v korist skupnosti. Pri tem vetu ni bilo veliko razprave in večina svetnikov je potrdila veto.

Na Zakon spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku so državni svetniki izglasovali veto, ker so se strinjali z mnenjem, da mora država spoštovati pravila, kadar uveljavlja svoj pravni red pred sodišči, saj je močnejši nasprotnik v primerjavi s posameznikom, zoper katerega začne kazenski postopek. Zgolj zaradi učinkovitosti takega postopka ne more in ne sme odstopiti od temeljnega načela kazenskega procesnega prava, to je od iskanja materialne resnice, tako da s številnimi izjemami in omejitvami zaobide smisel in cilj kazenskega postopka, določen v prvem členu ZKP-J. Ta zakon določa pravila, ki naj zagotavljajo, da se nihče, ki je nedolžen, ne obsodi, storilcu kaznivega dejanja pa izreče kazenska sankcija ob pogojih, ki jih določa kazenski zakon in na podlagi zakonitega postopka.

Minister za pravosodje Aleš Zalar je zatrdil, da omenjeni zakon uživa široko podporo v pravni stroki, da se ga je pripravljalo zelo dolgo. Novosti v zakonu omogočajo, da bodo lahko postopki tekli hitreje, kjer bo to mogoče. Predvsem je bila težava pri nas, da ni bilo v naprej začrtano jedro spora, ta se je oblikoval šele na sodišču, kar pa je zavleklo razprave. Funkcija obrambe se še krepi, obdolženec ima več pravic, prav tako povzemamo institut sporazumevanja, kot ga pozna večina evropske zakonodaje. 

Državni svet je tudi na Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora izglasoval veto.  Pri tem Državni svet ugotavlja, da zakon prinaša v slovenski pravni red ureditev, kakršne zakonodaja doslej ni poznala - obrnjeno dokazno breme, tako da mora domnevni storilec izkazati izvor premoženja.

Državni svet poudarja, da je tovrstna rešitev, ki jo prinaša predpis, dejansko nova in predstavlja korenito spremembo glede dokazovanja izvora premoženja. Strokovno pa nekatere rešitve v zakonu niso najboljše, kot npr. da Zakon nesorazmerno v primerjavi z drugimi kaznivimi dejanji kriminalizira gospodarsko dejavnost, tako da predvideva finančno preiskavo za vsa (ne zgolj taksativno našteta) kazniva dejanja zoper gospodarstvo. Prav tako je za uvedbo finančne preiskave, ki ima lahko za posledico odvzem premoženja posamezniku določen najnižji možni dokazni standard, ki ga pozna kazensko pravo, to je "razlog za sum" storitve kaznivega dejanja, na drugi strani pa predstavlja uvedba preiskave enega od najhujših in najbolj ogrožujočih posegov v sfero posameznika. In pa še, da Zakon izhaja iz predpostavke, da je celotno premoženje, ki ga je posameznik ustvaril, pridobil s kaznivimi dejanji oziroma iz ukvarjanja z izvrševanjem kaznivih dejanj.

Kot predlagatelj zakona je nastopil poslanec DZ Franco Juri. Poudaril je, da je bil Zakon sprejet z veliko večino v DZ, kjer je bilo rečeno, da mora dobiti država v roke boljše orodja za borbo proti organiziranemu kriminalu ter da je treba obrniti breme dokazovanja z države na posameznika, ki mora dokazovati, da je njegovo premoženje pridobljeno zakonito.  Podobno ureditev imajo Italija, Irska, na podobno pot gredo tudi druge EU države, v bližnji bodočnosti pa bo na tem področju veljala enotna evropska zakonodaja.

Sklepi Državnega sveta