A R H I V S K A     S T R A N

Novice

4. redna seja Državnega sveta

sreda, 27.02.2013

Četrta redna seja državnega sveta je potekala 27. februarja, na njej pa so obravnavali devet točk dnevnega reda. Pozornost so državni svetniki in svetnice namenili Letnemu poročilu Evropskega računskega sodišča za leto 2011, ki ga je predstavil mag. Milan M. Cvikl, slovenski član sodišča.


www.skledar.tv

Na seji je predstavnica Ministrstva za kmetijstvo in okolje, dr. Martina Bavec spregovorila o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ki so ga državne svetnice in svetniki prav tako podprli.
Spregovorili so še o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, ki je v postopku prve parlamentarne obravnave. V razpravi so tehtali razloge, ki zahtevajo sprejem zakona, ter o načelih, ciljih in poglavitnih rešitvah predloga zakona. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku – prva obravnava v osnovi vzbuja pomislek glede vprašanja o smiselnosti sprememb in dopolnitev zakona saj je Vlada RS povedala, da je v pripravi popolnoma nov zakon.


www.skledar.tv

V postopku strokovnega in medresorskega usklajevanja in priprave Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku so bile nekatere pripombe strokovne javnosti upoštevane. Nekatere spremembe, ki so bile naknadno vključene v predlog zakona pa niso bile usklajene s širšo strokovno javnostjo, čeprav bodo pomembno posegle v sam postopek. Tako Odvetniška zbornica Slovenije ni bila seznanjena s spremembo 301. člena ZKP (29. člen predloga), niti s spremembo 314. člena ZKP (33. člen predloga), zato ni mogla dati pripomb na ti spremembi, kakor tudi ne preostala strokovna javnost. Novela zakona v določbi 29. člena predvideva neposredno slikovno in zvočno snemanje celotnih glavnih obravnav. Glede na pomembnost sprememb je nujno potrebna predhodna uskladitev s stroko. Predvideti je potrebno vse posledice takšne spremembe. V pravnih sistemih se takšne možnosti uporabljajo redko. Javnost je o kazenskih postopkih že doslej primerno obveščena. Vsak polnoletni državljan, ki bi želel spremljati javno obravnavo, se je lahko udeleži, v medijsko odmevnih primerih pa obravnavam prisostvujejo novinarji, tako da je obveščenost javnosti v celoti zagotovljena.

Morebitne spremembe bi moral predlagatelj uvajati premišljeno, vsekakor pa ob upoštevanju mnenja strokovne javnosti. Predlog zakona v 33. člen ukinja klasični zapisnik in uvaja zvočno slikovno zgoščenko na stroške stranke. Takšna ureditev bo v tem trenutku povsem onemogočila delo udeležencev (ne le odvetnikov), saj še ni razpoložljivih tehničnih zmožnosti. Sodišča udeležencem ne morejo nuditi 24-urnega delovanja informacijskega sistema, elektronsko poslovanje sodišča z vsemi varnostnimi ukrepi še ni mogoče. Z uporabo telekomunikacijskih sredstev, kakor tudi slikovnega in zvočnega snemanja glavne obravnave in neposrednega prenosa zvoka ali slike kaže opozoriti na zagotavljanje ustreznih varoval v smeri zaščite človekovih pravic udeležencev v postopku ter zagotovitvi varnostnih ukrepov zoper morebitno izrabo gradiva in objavo. Državni svet je podprl Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, z izjemo določb 29. in 33. člena novele zakona in predlaga, da se ponovno pretehtajo predlagane rešitve in uskladijo s strokovno javnostjo.

Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo v letu 2011 je predstavil glavni inšpektor Franc Rančigaj. Večji del debate je bil opravljen na Komisiji za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki je tudi pripravila predlog mnenja, ki ga je Državni svet upošteval in sprejel. Državni svet je podprl predloge ukrepov, ki jih po 5. členu Zakona o inšpekciji dela Inšpektorat Republike Slovenije za delo predlaga za reševanje vprašanj na področju delovnih razmerij ter varnosti in zdravja pri delu.

Državni svet na podlagi vsebine poročila inšpektorata ugotavlja, da v okviru treh glavnih področij dela inšpektorata (inšpekcijski nadzor na področju varnosti in zdravja pri delu, inšpekcijski nadzor na področju delovnih razmerij ter nadzorstvo na področju socialnega varstva), problematična področja ostajajo že nekaj let nespremenjena. Tako inšpektorat v zvezi z inšpekcijskim nadzori na področju varnosti in zdravja izpostavlja segment praktičnega usposabljanja delavcev za varno delo, ki je v veliki meri odvisen od izvajalcev pooblaščenih organizacij, pa ni vedno izveden tako kot bi bilo potrebno. Posebej opozarjajo tudi na segment ugotavljanja poklicnih bolezni in neustrezno sistemsko ureditev tega področja. Kot pozitivno inšpektorat izpostavlja zmanjšanje števila delovnih nezgod, kar pa je med drugim moč pripisati tudi šibkejši gospodarski aktivnosti gospodarskih družb. Inšpektorat pa izpostavlja tudi novo potencialno področje za nezgode pri delu in sicer dejavnost zelenih tehnologij, kjer se prav tako že beležijo prvi primeri poškodb.

Med ostalimi pomembnimi dejavniki tveganja na delovnem mestu, ki čedalje bolj prevladujejo, inšpektorat opozarja na psihosocialne dejavnike, ki jih povzročajo čedalje večje delovne obremenitve in spremembe v načinu dela.

Po poročanju inšpektorata se na področju delovnih razmerij kot najbolj zaskrbljujoč še vedno kaže trend povečanja kršitev v zvezi s plačilom za delo, zlasti na področju gradbeništva, gostinstva in trgovine, pri čemer je tudi tu vzroke še vedno moč iskati zlasti v poglabljanju gospodarske krize in s tem insolventnosti, povečanju prisilnih poravnav ter stečajev podjetij.

V zvezi z zaposlovanjem tujcev inšpektorat poroča o zmanjšanju števila kršitev, hkrati pa o pojavu novih oblik, zlasti v povezavi s posredovanjem dela preko agencij.

Državni svet v zvezi s kršitvami plačila za delo meni, da bi se njihovo število lahko učinkovito zmanjšalo z že večkrat predlagano zakonsko opredelitvijo plačilne liste kot izvršilnega naslova. Slednja bi tako predstavljala neposredno podlago za takojšnjo reakcijo tako zaposlenih kot nadzornih organov.

Državni svet kot posebno problematično področje prepoznava ugotavljanje poklicnih bolezni, v zvezi s katerim tudi Inšpektorat RS za delo že vrsto let opozarja na sistemsko neurejenost. Že dejstvo, da je bila v letu 2011 prijavljena zgolj ena poklicna bolezen, jasno nakazuje, da sistem ne deluje kot bi moral.

Državni svet ponovno opozarja na posledice pospešenega uvajanja deregulacije poklicev, v povezavi z enostavnimi postopki za ustanovitev podjetij, ki se kažejo v povečanju obsega dela na črno in zniževanju standardov zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu pri delodajalcih, ki svoje delo opravljajo na podlagi nelojalne konkurence. Negativne posledice tovrstnih dejanj namreč občutijo ostali gospodarski subjekti, ki jih delovanje v skladu z zakonodajo postavlja v neenakovreden in bistveno slabši konkurenčni položaj.

Na seji so državni svetniki ni svetnice obravnavali tudi drugo poročilo o položaju romske skupnosti v Sloveniji. Poročilo zajema prikaz aktivnosti ministrstev, Zavoda RS za zaposlovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, lokalnih skupnosti, Sveta romske skupnosti, Službe za narodnosti in Komisije Vlade za zaščito romske skupnosti in zajema obdobje druge polovice leta 2010 in leto 2011. Uresničeni projekti nakazujejo pozitiven premik in ozaveščenost o potrebi vključevanja romske skupnosti v družbo, tako na državni kot na lokalni ravni. Dopolnjena Strategija 2011 je omogočila uspešno vključevanje otrok pripadnikov romske skupnosti v sistem vzgoje in izobraževanja od predšolskega varstva do univerzitetnega in podiplomskega izobraževanja. Kot primer dobre prakse se je izkazala umestitev romskega pomočnika in uvedba predmeta romska kultura. Vzpostavljeni so bili različni romski izobraževalni inkubatorji in projekti socialnega podjetništva. Uresničeni so bili številni projekti s področja kulturne dejavnosti. Posebna pozornost je bila namenjena problematiki in izdelana analiza "Prostorski problemi romskih skupnosti v Sloveniji" in je osnova za konkretno urejanje posameznih naselij (prostorski načrti). Projektno urejanje na državni in lokalni ravni (sinergija) je podprto tudi z razpisi namenskih sredstev. Evropski socialni sklad je v okviru "Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013" namenil sredstva za "Dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podpora njihovi socialni vključenosti".

Na področju vzgoje in izobraževanja se kažejo pozitivni ukrepi, saj so zasnovani v različnih projektih od predšolskih programov, preko osnovnošolskih programov in možnosti za nadaljnje izobraževanje. Na nekaterih področjih Slovenije so še vedno pereči nerešeni problemi bivanjskih razmer romske skupnosti (ni vode in elektrike).

Državni svet je sprejel tudi predlog razširitve parlamentarne preiskave o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu. Tako je Državni svet na Državni zbor naslovil pobudo, da se razširi in dopolni parlamentarna preiskava o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ki jo je Državni zbor odredil na 10. redni seji, in če bo DZ RS svojo parlamentarno preiskavo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu razširil s predlogom Državnega sveta bo ta odstopil od svoje zahteve o odreditvi parlamentarne preiskave št. 020-01/12-32 z dne 23.11.2012.