A R H I V S K A     S T R A N

Predsedniki Državnega sveta o Rastoči knjigi

V drugo desetletje svoje države z nabojem samozavesti Rastoče knjige

"Od rok do rok, zvestó iz roda v rod - bi knjiga mogla najti lepšo pot?"
(Oton Župančič)

Predsednik Državnega sveta Tone Hrovat (1997 - 2002)

Ob praznovanju samostojne države Slovenije prevečkrat dajemo vtis, da se ne zavedamo svoje suverenosti. Včasih zgleda, kot da ne vemo kaj s svojo državo. Ko zremo v Evropsko skupnost, se primerjamo po velikosti naše Slovenije in po številu naših državljanov, ki nas je manj kot dva milijona. Tudi politiki največkrat stopajo po podrejenih poteh. Obnašajo se kot, da smo Slovenci nepomembni v veliki Evropi ali celo svetu. Zdi se, kot da nam manjka potrebne državne, narodne in osebne samozavesti.

Ob tisočletnici Brižinskih spomenikov, spominu na Trubarja, prevodu Biblije, Prešerna, spominu na številne znanstvenike, znane Slovenke in Slovence v zgodovini in ob prehodu na tretje tisočletje je nujno narediti korak k svoji identiteti, samozavesti. Ustvariti moramo naboj zavedanja, da nismo majhen narod, da imamo močne korenine, ki poganjajo že več kot 1500 let na tej zemlji. Zavedati se moramo, da smo tako velik narod, ki se je ohranil toliko časa v jeziku, v kulturi in ima marsikaj pokazati, kar je v svoji zgodovini ustvaril. S tako popotnico lahko samozavestno zremo v prihodnost, tako v integracije EU kot v globalnem svetu. Naboj zavedanja v slovenskih državljanih naj bi ustvaril projekt Rastoča knjiga.

Zakaj knjiga? Zato, ker zgodovino, kulturo in identiteto Slovencev ne krojijo zmage v velikih vojnah, bitkah in osvajanju. Na slovenskih tleh ni bogatih rud ali velikih velemest. Identiteto Slovenije lahko iščemo v naši kulturi, ki je izredno bogata in raznolika. Iščemo jo lahko v izredno veliko napisanih knjigah, številnih piscih in znanstvenikih. V evropskem kontinentu smo primerljivi z vsemi velikimi narodi. Tako po zelo zgodaj napisanih delih (Brižinski spomeniki), kot po prvem prevodu biblije v materin jezik. Lahko se pohvalimo s številnimi velikimi pisci in velikim številom izdanih knjig. Naš narod pa ima tudi pomembne izumitelje in znanstvenike. Knjigo, ki je bila največkrat razmnožena in prevedena, je napisal Slovenec (Jurij Vega). Ena prvih demokracij na svetu je nastajala na karantanskih (slovenskih) tleh, ko so svobodni kmetje svečano, v slovenskem jeziku, izročali oblast karantanskim knezom in vojvodom. Tako lahko strnemo, da lahko gledamo identiteto slovenske države in državljanov - Slovencev -v kulturi,v knjigi, znanju in demokraciji. To je tudi bodočnost naše države in naroda v svetu, v Evropi, saj smo že bili Evropa za Evropo. Ne nazadnje je bilo dano priznanje Slovencem s postavitvijo prvega škofa Dunaja, na dunajski univerzi pa je bilo v zgodovini 42 slovenskih rektorjev. Dunajski cesarji so imeli za učitelje v mladosti štirikrat Slovence in znali so slovensko.

Projekt Rastoča knjiga seveda zre naprej v bodočnost, v ambicije novega ustvarjanja. Rastoča knjiga je projekt plemenitega prihodnjega povezovanja vseh Slovencev in njenih delov, vsebuje pa tudi strategijo sodelovanja z vsemi drugimi entitetami. Je projekt izrazito odprtega značaja, saj ima v sebi vgrajeno nenehno rast in z njo povezanim nenehnim izboljševanjem, bogatenjem. Rastoča knjiga je nekaj posebnega. Imamo jo samo Slovenci. Je torej nekaj inovativnega, kar se v sodobnem svetu zelo ceni in je odraz zahtev časa, v katerem živimo. Omenjeni projekt je tudi koristen, saj ima poistovetenje z njim dolgoročne strateške koristi za naše gospodarstvo in druge dele naše družbe. Vodi k nadpovprečnosti, vrhunskosti, kakovosti, odličnosti. To je tisto, kar danes v neizprosni konkurenčni borbi največ velja in kar predstavlja konkurenčno prednost. Rastoča knjiga je projekt, namenjen prepoznavnosti Slovenije. Ta prepoznavnost se gradi preko svojih entitet. Menim, da so zelo pomembne entitete na področju gospodarstva, zato najboljša slovenska podjetja podpirajo projekt. Projekt Rastoče knjige je del njihove odličnosti blagovne znamke.
To odgovorno dejanje naše generacije združuje veliko dobromislečih slovenskih državljanov v civilnem združevanju in prizadevanju, kakor tudi številne gospodarstvenike. Člani so tako kulturniki, akademiki, znanstveniki, pisatelji, ekonomisti, zgodovinarji, teologi, kot tudi politiki celotnega političnega prostora. Projekt združuje ljudi, dosežke in ideje ter ambicije in dogodke. Torej vse tiste, ki želijo naši preljubi Sloveniji tudi v bodoče razcvet, prepoznavnost in srečno življenje. Hrami, ki jih postavljamo z zbranimi prispevki, pa bodo prostor za ustvarjanje zavednosti, samozavesti, naboja, saj so del tistega, kar nas predstavlja, nam daje identiteto.

Prvi vseslovenski hram bo v Kostanjevici v gradu. Državljani Slovenije pa ste pozvani za včlanitev v ta projekt, za prispevke in za vaše ideje za nastajanje, širitev tega projekta.

(govor ob prvi razstavi Rastoče knjige v Kostanjevici leta 2000)


Predsednik Državnega sveta Janez Sušnik (2002 - 2007)

Deklica z Rastočo knjigo na svoj način predstavlja našo težnjo po odličnosti. Odličnost razumemo kot uporabo miselnega vzorca čedalje več in več ter še posebej bolje in bolje. Je odraz naše naravnanosti k nenehnemu učenju in večanju našega znanja in potrditev misli Huga Svetoviktorskega: "Uči se vsega, saj boš kasneje spoznal, da je vse koristno."

Zato smo še posebno veseli, da se k projektu Rastoča knjiga vključuje čedalje več mladih. Državni svet bo tudi v prihodnje podpiral projekt Rastoča knjiga in zlasti še njegovo razširitev na Združene rastoče knjige sveta. Z uresničitvijo tega zanimivega projekta bo Ljubljana in Slovenija nakazovala pot, ki vodi k razvitemu medsebojnemu povezovanju vseh narodov in držav ter uveljavljanju mednarodne odličnosti.

Latinski rek pravi: "Volat irrecurabile tempus - čas nepovratno teče." Ta čas pa moramo odgovorno izpolnjevati, ne samo z dobrimi mislimi, temveč tudi z ustreznimi dejanji. In prepričani smo, da je projekt Rastoča knjiga in Deklica z Rastočo knjigo pravo in primerno dejanje.

(obeležitev III. obletnice rasti Deklice z Rastočo knjigo, Navje, 28.9.2007)


Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič (2007 - 2012)

Deklica z Rastočo knjigo skuša v materializirani obliki prikazati vsebino in cilje projekta Rastoče knjige in predstavlja našo težnjo po odličnosti. Odličnost razumemo v smislu, da zmoremo več in bolje. Dejstvo je, da smo bili v dosedanjem razvoju kot narod in nacija omejevani, podcenjevani, saj smo živeli v okviru drugih držav in tako s svetom komunicirali preko drugih prestolnic kot so Rim, Dunaj ali Beograd. Sedaj se prek Ljubljane, slovenske prestolnice, povezujemo z drugimi narodi in državami kot samostojen, enakopraven partner. To je velik dosežek v narodovi zgodovini in zato naša Deklica z Rastočo knjigo ponosno in samozavestno zre v prihodnost. To svojo držo veže na knjigo, ki jo drži v naročju. Knjiga pa je simbol znanja in visoke kulture.

Srečna okoliščina je tudi ta, da je kip Deklice z Rastočo knjigo postavljen v neposredno bližino Navja, kjer počivajo naši veliki literati, znanstveniki in umetniki. Na drugi strani pa kipijo v nebo moderne stavbe, ki nakazujejo tudi našo sposobnost vključevati se v sodobne globalne gospodarske tokove. Lahko bi rekli, da Deklica z Rastočo knjigo povezuje našo preteklost s sedanjostjo in prihodnostjo.

Naša Rastoča knjiga vabi k vsestranskemu izobraževanju, k poglabljanju znanja in kulture nas vse. Pomembno je, da se vabilu odzovejo tudi mlade generacije. Deklica s podstavkom vsako leto zraste za dva centimetra, kar simbolizira rast tudi Rastoče knjige in ambicijo, da bi z njo raslo tudi naše znanje, kultura, vrednote. To je pot, ki vodi k uspehu in odličnosti Slovenije.

Z uresničitvijo tega zanimivega projekta Ljubljana in Slovenija nakazujeta pot k razvitemu medsebojnemu povezovanju vseh narodov in držav ter uveljavljanju univerzalne odličnosti.

(odprtje velike razstave Rastoče knjige v NUK, 27.3.2008)

* * *

Sevnica z omenjenim projektom pridobiva zanimivo točko, ki prikazuje dosedanje bogastvo sevniškega duhovnega bogastva. Prikazuje pa tudi njeno naravnanost v prihodnje. Mesto naj bi raslo kot mesto znanja, kulture in umetnosti in ne nazadnje tudi uspešnega gospodarstva. V tem smislu naj Sevnica ne bi bila samo gospodarska in duhovna prestolnica občine, pač pa bi njene ambicije segale tudi širše na slovensko raven in dlje.

Sevnica s svojo Rastočo knjigo povečuje svojo samozavest, istovetnost in recimo temu tudi razpoznavnost. Istočasno pa tudi motivira svoje prebivalce, da postanejo odgovorni nosilci bogate kulturne, znanstvene, gospodarske in umetniške dediščine tudi vnaprej.

Rastoča knjiga Sevnica je mesto navdiha in ustvarjalnosti. Zlasti mladi se lahko ob svojih pomembnih prednikih navdušujejo in iščejo moč in energijo za svojo nadaljnjo strokovno ter življenjsko pot. Je odgovorno dejanje sedanje generacije Sevničanov, ki jim ni vseeno, kaj se bo z mestom dogajalo v prihodnje.

Je svojevrstna vizija in tudi akcija, ki naj bi našem zanamcem kazala pot. Je razpoznavno znamenje, ki kaže pravo in uspešno pot za prihodnost.

Rastoča knjiga Sevnica je projekt, ki na poseben plemenit način povezuje Sevničane, ne glede na razlike med njimi. V njih prebuja radost ob nastajanju nečesa novega, dobrega, potrebnega, koristnega.

Lahko tudi rečem, da je Rastoča knjiga Sevnica dolgoročen projekt občine, ki čedalje bolj postaja razpoznavni znak, promotor in specifična blagovna znamka tega lepega in premalo znanega slovenskega mesta.

(razširitev in obogatitev razstave Rastoča knjiga v Sevnici, 5.2.2009)

* * *

Rastoča knjiga ima realno perspektivo postati simbol "rastočega slovenstva". S knjigo raste naše znanje, raste naš duh, raste naša odličnost! Tako posameznikov kot naroda. "Od rok do rok, zvestó iz roda v rod - bi knjiga mogla najti lepšo pot?" se je nekoč poetično vpraševal o zavezanosti rodu in knjigi pesnik Oton Župančič. Rastoča knjiga zato še zdaleč ni pomnik, ki bi bil namenjen temu, da bi častili pomembne ljudi in dosežke, temveč je namenjen predvsem mladim rodovom. Da bodo čutili, da je z znanjem mogoče premagati vse, da je v znanju moč! Želimo rasti in se razvijati tudi naprej in to pospešeno. Slovenija naj bi postala inovativna družba in ne samo družba, ki se prilagaja. Če bi Slovenci v zgodovini samo posnemali druge, bi se verjetno utopili v večje narode, ki nas obkrožajo. Tako pa smo s svojim ustvarjalnim duhom, z vztrajnostjo in včasih tudi s pozitivno trmo preživeli. Pri tem so zaslužni tako preprosti ljudje kot tudi naši znanstveniki in kulturniki, ki so naš glas ustvarjalnosti širili k bližnjim in daljnim sosedom.

Zato se naša Deklica z rastočo knjigo v roki ne stara. Z leti postaja le višja, in to v dobesednem smislu, centimeter za centimetrom. A obenem postaja veliko bolj modra in plemenita. Znanje, ki z njo raste in se bogati, pa najbolje simbolizira prav knjiga. Kajti knjiga je tisti medij, tisti nosilec sporočila, ki že tradicionalno prihaja do najširšega kroga ljudi, da lahko množice pridejo do vsebin, ki omogočajo vsestransko rast in razvoj.

Knjiga je le ena od poti do vsebine. Globalna finančna in gospodarska kriza je prizadela mnogo ljudi. V težkih časih pa ljudje vsebino, kot pravi naš pisatelj Feri Lainšček, še toliko bolj potrebujejo. Na eni strani potrebujejo občutek lepega, na drugi strani pa razmislek o smislu. Knjiga nas v tem iskanju vzpodbuja in nas povezuje. Začutimo lahko svojo enkratnost in obenem pripadnost skupnosti, ki je lahko ozka, če pomislimo na družino ali narod ali zelo široka, če pomislimo na človeštvo. In v tem občutku nesebične pripadnosti in prizadevnosti vidim veliko sporočilno moč besed akademika Borisa Pahorja, s katerimi je zaznamovana letošnja obeležitev pete obletnice Rastoče knjige: "Edino ljubezen bo rešila človeštvo"!

(obeležitev V. obletnice Rastoče knjige, Navje, 21.5.2010)

* * *

Šola je bila vselej središče kulturnega ustvarjanja. Dajala je temeljna znanja in veščine in bila najboljša popotnica mlademu človeku, ko je zapustil šolske klopi. Ta znanja so se v času plemenitila in omogočala, da smo kot narod kulturno, ekonomsko in politično preživeli. V vsej naši zgodovini smo dokazali, da je z znanjem mogoče premagati marsikaj, da je v znanju moč. In to spoznanje je najgloblje poslanstvo projekta Rastoče knjige, ki se mu z današnjim dogodkom pridružujete tudi v vaši mladi občini Šentrupert.

Prav je, da tudi Šentrupertčani izpostavite svoje pomembne in prizadevne rojake, ki so prispevali in še prispevajo k rasti in razvoju celotnega slovenstva, Evrope in sveta na različnih področjih. Mirenska dolina je prispevala veliko plemenitih žena in mož. A v enaki meri je pomemben prav vsak posameznik, ki se trudi uporabiti svoje znanje, svoje talente in veščine za dosego ciljev, ki prispevajo k njegovi osebni rasti in k boljšemu življenju nas vseh. Vsako ustvarjalnost, s katero bogatimo sebe in druge, je treba spoštovati, ji dati priznanje in jo spodbujati k nadaljnjemu raziskovanju. Tisto, kar moramo izpostavljati kot temeljni sodobni kriterij je morda predvsem presoja vrednotne naravnanosti posamezne ideje, ideologije, doktrine ali religije. Ali je aktivno tolerantna do drugačnosti, ali dopušča različnost in upravičenost drugačnega pogleda na svet, ali ima vsaj nekje v ozadju idejo svetovnega etosa? Zato poglejmo ponosno v preteklost, se učimo se za novo tisočletje.

Razstavi, ki ste ju pripravili v vaši novi galeriji, sta izvirni prispevek slovenske likovne umetnosti k širitvi domišljijskega polja najmlajših bralcev in mladine. Posebej me veseli, da je med vrhunskimi umetniki tudi vaša rojakinja akademska slikarka Alenka Sotlar, ki ste ji v bogati galeriji našli posebno mesto.

Ilustracija otroško domišljijo očara in spodbudi k razmišljanju. Sam pri sebi ugotavljam, da so me nekatere ilustracije iz knjig in šolskih sten začarale za celo življenje. Samo najboljša ilustracija je dovolj dobra za otroka. Ker ga usodno oblikuje in spremlja. Ilustracija spodbudi zanimanje za knjigo že najmlajšega bralca, tistega, ki si šele utira pot v samostojno branje. Otroci so dobri poznavalci otroških ilustracij, saj se z njimi srečujejo od najzgodnejšega otroštva dalje v slikanicah, revijah in drugih knjižnih izdajah. A tudi v vsakem odraslem je delček otroštva. Delimo ga z našimi otroki in z junaki odličnih slovenskih ilustratorjev!

(odprtje razstave Rastoča knjiga Šentrupert, Rastoča knjiga svetovne mladinske književnosti, Šentrupert, 19.9.2010)