A R H I V S K A     S T R A N

Novice

20 let Državnega sveta Republike Slovenije

sreda, 13.06.2012

V sredo, 13. junija je v dvorani Državnega sveta v prisotnosti mnogih gostov, bivših in sedanjih državnih svetnikov in poslancev Državnega zbora, predstavnikov interesnih skupin ter nevladnih organizacij potekala slovesnost ob letošnjem 20 - rojstnem dnevu Državnega sveta. Mineva 20 let, odkar so bile izvedene prve volitve v drugi dom slovenskega parlamenta, v Državni svet. Slovesnosti so se udeležili vsi nekdanji predsedniki Državnega sveta, dr. Ivan Kristan, prvi predsednik Državnega sveta, Tone Hrovat, predsednik Državnega sveta v drugem mandatu, Janez Sušnik, predsednik Državnega sveta v tretjem mandatu ter predsednik Ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič, predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša, predsednik Računskega sodišča dr. Igor Šoltes, podpredsednika Državnega zbora Romana Tomc in Jakob Presečnik.


www.skledar.tv

V svojem dvajsetletnem delovanju je Državni svet dobro sodeloval ne le s širšo javnostjo, pač pa tudi z državnimi organi, med drugim z inštitucijo varuha človekovih pravic. Izjava dr. Zdenke Čebašek Travnik ob 20-letnici Državnega sveta.

Od ustanovitve so Državni svet poleg zdajšnjega predsednika mag. Blaža Kavčiča vodili še trije predsedniki; in sicer prof. dr. Ivan Kristan od 1992 do 1997, gospod Tone Hrovat od 1997 do 2002 in gospod Janez Sušnik od 2002 do 2007. In kako trije nekdanji predsedniki Državnega sveta institucijo vidijo danes?
prof. dr. Ivan Kristan
g. Tone Hrovat
g. Janez Sušnik

V Državnem svetu se s problematiko področja, ki ga zastopajo, ukvarjajo interesne skupine delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, negospodarskih dejavnosti in lokalnih interesov. Kako vidijo predstavniki nekaterih interesnih združenj svoje sodelovanje z Državnim svetom:
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Štefan Grosar, podpredsednik OZS in predsednik upravnega odbora OZS
Združenje delodajalcev Slovenije, Jože Smole, generalni sekretar
Zadružna zveza Slovenije, Peter Vrisk, predsednik
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Andrej Zorko, izvršni sekretar za pravno področje in področje delovnih razmerij
Združenje slovenskih občin, Robert Smerdelj, predsednik predsedstva združenja

Ena pomembnejših vlog, ki Državni svet postavlja med vidne institucije v državi, je njegova povezanost s civilno družbo. Nevladne organizacije in združenja so v Državnem svetu našli razumevajočega in kakovostnega sogovornika. Izjave civilne družbe ob 20 - letnici Državnega sveta:
CNVOS, Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Goran Forbici, direktor zavoda
Inštitut za politike prostora, Marko Peterlin
Zveza društev za biomaso Slovenije, mag. Martina Šumenjak
Lovska zveza Slovenije, mag. Srečko Felix Krope, predsednik LZS
Projekt Rastoča knjiga, idejni vodja projekta Janez Gabrijelčič
Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Boris Koprivnikar, predsednik Upravnega odbora
Zveza društev upokojencev Slovenije, dr. Mateja Kožuh Novak, predsednica
Inštitut za korporativne varnostne študije- ICS Ljubljana in predsednik Slovenskega združenja korporativne varnosti, dr. Denis Čaleta
Društvo organiziranih upnikov Slovenije, Bojan Oblak
Zveza društvenih organizacij Slovenije, Janez Matoh (ZDOS), predsednik

Državni svet se pri svojem delu povezuje s strokovno-civilno in nevladno sfero in ji omogoča aktivno vlogo v zakonodajnem procesu ter dejaven vpliv na oblikovanje zakonodaje.
Na ta način se v Državnem svetu odslikava vsa raznolikost in pestrost slovenskega družbenega prostora - Državni svet širi prostor demokratičnega vplivanja mavrici najrazličnejših družbenih skupin. To pa je tudi eno najpomembnejših poslanstev, ki so ga Državnemu svetu namenili očetje prve slovenske Ustave v zgodovini slovenskega naroda: z vključevanjem mnenj, stališč in pripomb zainteresirane civilne družbe Državni svet širi prostor aktivnega državljanstva in prispeva h krepitvi demokracije v Sloveniji.

Trije nekdanji predsedniki Državnega sveta

Državni svetniki Rudi Cipot, Srečko Meh in prof. Zoltan Jan

Intenzivnejši stik med sodobno koncipiranim drugim parlamentarnim domom in organizirano strokovno civilno družbo lahko predstavlja manjkajoči člen za zmanjševanje demokratičnega primanjkljaja in za sprejemanje političnih odločitev, ki bodo bolj usmerjene v ohranjanje in dvigovanje ravni kakovosti življenja državljanov.

Državni svet formalno gledano deluje na treh nivojih: izvršuje svoje ustavne pristojnosti (dajanja mnenj o zakonodaji, ki se sprejema v DZ, zakonodajne pobude, odložilnega veta, zahteve za razpis zakonodajnega referenduma, parlamentarne preiskave in predloga za sprejem avtentične razlage zakona) in tako prispeva k oblikovanju kvalitetnejše zakonodaje; deluje na mednarodnem področju in v stikih s civilno družbo.

Ob tem jubileju smo v Državnem svetu želeli izpostaviti predvsem naše sodelovanje s strokovno nevladno srenjo in pomen, ki ga ima institucija za zastopanje različnih interesnih in funkcionalnih skupin pri krepitvi demokratičnih procesov v družbi. Zato so na današnji prireditvi svoje videnje Državnega sveta ter njegove zgodovine ter razvoja podali mnogi predstavniki interesnih skupin in nevladnega sektorja ter povedali zakaj je dobro, da se v Državnem svetu sliši njihov glas.
Dogodek je popestril Parlament Dixie Band.

Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič

Osrednji del dogodka je bil govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča, ki je v svojem govoru predstavil 20- letno zgodovino Državnega sveta in usmeritve za naprej.

V svojem govoru je izpostavil, da smo se zbrali v dvorani, kjer je pred 20 leti potekala prva konstitutivna seja Državnega sveta. 23. december bo kot datum v spominu slovenskega naroda zagotovo zasedel prav posebno mesto. 23. decembra 1990 smo se na plebiscitu odločali o samostojni in neodvisni poti državljanov Slovenije v svoji državi, o zgodovinskem koraku iz naroda v nacijo. Leto kasneje, 23. decembra 1991, je takratna skupščina sprejela prvo slovensko ustavo, 23. decembra leta 1992 pa sta se na ustanovni seji prvič sestala Državni zbor in Državni svet. S temi mejniki so bili postavljeni temelji naše državnosti in temelji Državnega sveta kot organa, ki ima svoje mesto v okviru zakonodajne funkcije oblasti.

Državni svet je v preteklih dvajsetih letih pomembno dopolnjeval delo Državnega zbora, in z uporabo mehanizma uravnotežanja in zavor tudi zelo uspešno odigral svojo ustavno vlogo. Prednost Državnega sveta v sedanjem ustavnem zapisu je njegova konceptualna zasnova, ki ne omogoča prevlade posameznih interesov, interesov strank ali posameznih lobijev. V Državnem svetu nastopajo predstavniki zelo različnih družbenih skupin in političnih provenienc, za katere velja, da imajo o istem problemu pogosto celo diametralno nasprotna stališča. V Državnem svetu se neposredno srečujejo interesi lokalnih skupnosti, interesi delodajalcev in interesi delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, raziskovalcev, šolnikov, zdravstva, univerz, visokih in višjih šol, socialnega varstva, kulture in športa. Vsa ta mavrica različnih interesov je zahtevala, da je Državni svet vseskozi veliko pozornost namenjal spodbujanju in vodenju odprtega, strpnega in vključujočega medosebnega dialoga.

Nagovor predsednika Državnega sveta

Alojz Kovšca in Štefan Grosar (OZS)

Leo Kremžar, preds. Skupnosti občin Slovenije

Violeta Bulc, koordinatorka gibanja InCo

Biserka Marolt Meden, Združenje za pravice bolnih otrok