Novice

9. redna seja Državnega sveta je potekala 3. julija 2013 v Gradu Ormož in Grajski pristavi Ormož. Državne svetnice in državni svetniki so potrdili Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih, Tretje letno poročilo o izvajanju Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015 v letu 2012, se seznanili in sprejeli Letno poročilo 2012 Komisije za preprečevanje korupcije, Predlog resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018 in Predlog Rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2013.
Ob koncu so razpravljali še o Poročilu o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2012 in ga z večino glasov podprli.

www.skledar.tv

Jošt Jakša, vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je predstavil Dopolnjen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih. S tem se zagotavlja izvajanje evropskih predpisov. Predlog novele uvaja tri vsebinske spremembe, in sicer na področju gradnje gozdnih cest, možnost sklepanja dogovorov med Skladom kmetijskih zemljišč in Zavodom za gozdove glede nadzora nad pravilnim izvajanjem koncesij v gozdovih v državni lasti ter ukrepe za preprečevanje dajanja na trg nezakonito posekanega lesa.

Glede gradnje gozdnih cest je predlagana ureditev, po kateri je potrebno soglasje le 2/3 lastnikov. Gre za poseg v lastninsko pravico, vendar gre za ukrep, ki je v javnem interesu. Predlagana je tudi ureditev, ki Skladu kmetijskih zemljišč RS daje možnost, da z Zavodom za gozdove sklene dogovor o izvajanju nadzora nad pravilnim izvajanjem koncesij v gozdovih, ki so v državni lasti, saj je na zavodu zaposlenih 25 gozdarjev, letno pa se v gozdovih v državni last poseka okoli milijon kubičnih metrov (m³) lesa. Tretja novost je uvedba prevoznic, na podlagi katerih bo možno pri prevoznikih preveriti, ali prevažajo les, ki je zakonito posekan.

Zakonodajalec mora omogočiti prevoz manjših količin lesa, do 10 m³, brez prevoznice. Takšna količina lesa je namreč pogosto posekana le za lastne in ne komercialne potrebe. Državni svet je tudi ugotovil, da so bile globe za posameznike v Državnem zboru že popravljene navzdol.

Državni svet se je seznanil s Tretjim letnim poročilom o izvajanju Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 - 2015 v letu 2012, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada na podlagi 13. člena Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 - 2015. Državni svet je z veseljem ugotovil, da se kljub začetnim težavam pozitivni učinki Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 – 2015 že opažajo, saj so podatki o zmanjševanju brezposelnosti in neto izgubi pomurskega gospodarstva za leto 2012 spodbudni. Državni svet podpira spremembe Programa spodbujanja konkurenčnosti Pomurske regije 2010 – 2015 z namenom prerazporejanj sredstev v programe, ki dajejo največje učinke. Zaskrbljujoče so mednarodne primerjave kvalitete izobraževalnih institucij, v kateri so sodelovale tudi šole iz Pomurske regije, ki so se slabo izkazale. Državni svet poudarja potrebo po dodatnem usposabljanju učiteljev za doseganje boljših učnih rezultatov pomurskih učencev.

Državni svet se je seznanil z Letnim poročilom 2012 Komisije za preprečevanje korupcije. Predstavila ga je Liljana Selinšek, namestnica predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. Po mnenju Državnega sveta je poročilo dobro pripravljeno. Po podatkih Svetovne banke se Slovenija po korupciji uvršča na 45. mesto med 210 državami. Transparency International navaja, da Slovenija zaseda 37. mesto med 174 državami. Po podatkih OECD na lestvici 39 držav, zaseda Slovenija 28. mesto korupcijskega indeksa. Primerjava različnih raziskav pa kaže, da je Slovenija po stopnji korupcije na ravni njenih sosed. V nekaterih primerih bi Komisija za preprečevanje korupcije lahko racionalizirala postopek pridobitve podatkov pri funkcionarjih, ki opravljajo več funkcij hkrati, ker morajo oddajati poročila za vsako funkcijo posebej. Prav tako so izpostavili problematiko glede omejitev poslovanja, predvsem v primeru javnih naročil. Pozornost bi bilo treba usmeriti predvsem v transparentnost javnih naročil. Morda bi kazalo razmisliti tudi o sprejemu kodeksa ravnanja funkcionarjev.

Dr. Simona Bergoč z Ministrstva za kulturo je predstavila dopolnjen predlog resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018. Državni svet je ocenil, da dopolnjeni predlog resolucije ustrezno opredeljuje odgovornost države do uresničevanja in nadgrajevanja jezikovne politike. Nacionalni program jezikovne politike sledi sodobni slovenski jezikovni stvarnosti skladno z možnostmi in zahtevami večjezične družbe. Resolucija posebno skrb namenja ohranjanju in razvijanju obsega, vitalnosti in dinamičnosti slovenskega jezika na različnih strokovnih področjih. Izražena je zaskrbljenost o možnostih razvoja slovenskega strokovnega oziroma znanstvenega jezika, saj imajo npr. objave znanstvenih tekstov v tujih revijah, ki so eden izmed habilitacijskih pogojev, prednost pri pred objavami v slovenskem znanstvenem tisku. Zato morajo univerze in ostali visokošolski zavodi kljub vpetosti v mednarodno visokošolsko in poslovno več jezikovno okolje ohranjati in pomembno spodbujati prednostno vlogo slovenščine kot pedagoškega in znanstvenega jezika. Državni svet je zato predlagal Državnemu zboru, da sprejme nekaj dopolnil.

Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2013 je predstavila mag. Mateja Vraničar. Rebalans proračuna države določa največji možni obseg zadolževanja države v letu 2013 za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja. Državni svet se je seznanil, da je sprejeti proračun za leto 2013 predvideval za 8.611,1mio EUR prihodkov, napovedi pa kažejo, da bodo celotni prihodki državnega proračuna znašali v letu 2013 le 8.083,7 mio EUR, kar je za 527,5 mio EUR oz. 6,1% manj od predvidevanj. Vlada naj ne ponavlja napak iz preteklosti, ko so se sredstva delila brez ustreznih kriterijev. Da bi se izognili ponavljanju takšnega scenarija, je treba pripraviti strategijo, ki bo natančneje opredelila prioritete za nadaljnji razvoj Slovenije in z novimi investicijami spodbudila gospodarsko aktivnost ter omogočila rast števila zaposlenih. Državni svet prav tako poudarja pomen strategije kot osnove za učinkovitejše črpanje evropskih sredstev, ki so v tem trenutku verjetno najpomembnejši realni proračunski vir.

Poročilu o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo (IRDS) za leto 2012 je podala Nataša Trček, vršilka dolžnosti glavne inšpektorice za delo. Državni svet ugotavlja, da se kritična področja kršitev (kršitve v zvezi s plačilom za delo; zaposlovanje na črno; nepravilnosti pri posredovanju dela preko agencij; nepravilnosti pri usposabljanju delavcev za varno delo preko pooblaščenih organizacij; negativen vpliv psihosocialnih dejavnikov na zdravje zaposlenih itd.) skozi leta ponavljajo, hkrati pa se odpirajo nekatera nova področja (npr. zaostanki s plačili za delo v javnem sektorju). V zvezi s kršitvami plačila za delo je Državni svet že ob obravnavi poročila IRSD za leto 2011 predlagal zakonsko opredelitev plačilne liste kot izvršilnega naslova, s čimer bi slednja predstavljala neposredno podlago za takojšnjo reakcijo tako delavcev kot tudi nadzornih organov. V zvezi s kršitvami delovnopravne zakonodaje in zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu Državni svet podpira namere IRSD, da se poleg krepitve nadzorne funkcije vseskozi krepijo aktivnosti preventivne narave. Državni svet poziva ministra za zdravje, da pospeši aktivnosti na področju urejanja poklicnih bolezni ter sprejme potreben podzakonski akt, v skladu z njegovimi pristojnostmi, ki izhajajo iz 68. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.