Zahteva za ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1B)

Državni svet Republike Slovenije je na 35. izredni seji 25. 10. 2011, ob obravnavi predloga odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1B), ki ga je Državni zbor sprejel na 32. redni seji 18. oktobra 2011, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/2006), sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1B).

Obrazložitev:

Državni zbor je Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1B) sprejel na 32. redni seji, dne 18. 10. 2011.

Državni svet podpira rešitve, ki predstavljajo premik k skrajšanju postopkov in učinkovitosti dela organov pregona in pravosodja pri pregonu vseh oblik kriminala, zlasti gospodarskega in organiziranega. Posamezne spremembe so sicer potrebne in na ustrezen način odpravljajo nekatere v teoriji in praksi izpostavljene dileme. Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (EPA 1893-V), ki ga je Državni zbor sprejel na 32. redni seji dne 18.10.2011, prinaša tudi takšne novosti, ki na področju kazenskega materialnega prava predstavljajo korak nazaj v ureditvi.  Komisija Državnega sveta za državno ureditev predloga zakona v okviru zakonodajnega postopka, ni podprla. Komisija Državnega sveta za državno ureditev je na 102. seji, 30. 8. 2011, obravnavala in opravila razpravo o predlogu zakona. Mnenje o predlogu je komisija sprejela po javni predstavitvi mnenj. V svojem mnenju, ki ga je sprejela na 21. izredni seji, 30. 9. 2011, in ga posredovala Državnemu zboru, dne 3.10.2011, je izpostavila prepričanje, da je potrebno spremembe in dopolnitve tako pomembnega zakonskega gradiva pripraviti bolj celovito, premišljeno, utemeljeno in ob upoštevanju prakse v čim večji meri.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1B), je po vložitvi v zakonodajni postopek naletel na številne pomisleke glede spremembe člena, ki ureja kršitev materialnih avtorskih pravic. Gre za zaostrovanje kaznivosti uporabe na internetu prosto dostopnih, avtorsko zaščitenih datotek, predvsem najpopularnejših filmov, glasbe in sorodnih produktov zabavne industrije ter računalniške programske opreme. Sprememba predstavlja znaten odmik nazaj v razvoju sodobnega urejanja avtorskih pravic na internetu.

Veljavni Kazenski zakonik (KZ-1) ustrezno ureja kaznovalno politiko, ko gre za materialno okoriščanje z zlorabo avtorskih pravic in  sorazmerno ostro kaznuje. Za primerjavo dodajamo: v članici EU Švedski ustanovitelju torrent strani The Pirate Bay, ki naj bi se okoristil za 7 milijonov evrov, grozi kvečjemu eno leto zapora. Maja je bila objavljena precedenčna sodba  v ZDA, po kateri zgolj IP številka in nanjo vezan podatek o presnemavanju z interneta ne more biti dovolj za kazenski pregon oseb, vezanih na ta IP naslov. V tujini prizadevanja potekajo v smeri pregona organizatorjev, ki se materialno okoriščajo. Največji udarec nepooblaščenemu kopiranju so dala novo ustanovljena spletna središča, na katerih za simbolno ceno kupujemo skladbe, filme, igre in drugo programsko opremo. Toda velik del teh strani uporabniku iz Slovenije ne dovoli nakupa. Najprej bi morali stremeti k temu, oziroma najprej doseči, da so uporabniki interneta iz Slovenije enakovredni drugim. Internet je vir znanja, ki omogoča razvoj in odpiranje novih delovnih mest. Kaže poudariti, da so se za to, da besedilo 148. člena ostane nespremenjeno, zavzeli tudi na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Za nespremenjenost besedila so se zavzeli tudi številni strokovnjaki s področja računalništva in  Zveza potrošnikov Slovenije.

Sprememba 221. člena, ki določa kaznivo dejanje napada na informacijski sistem, s katero se dodaja izvršitvena oblika neupravičenega vstopa kot alternativna z neupravičenim vdorom v informacijski sistem predstavlja nesorazmerno in nepremišljeno rešitev. Zastavlja se vprašanje smiselnosti in premišljenosti rešitve, saj bi bil po tej noveli kazensko preganjan vsak, ki bi se z mobilnim telefonom ali prenosnikom priklopil na nezaščiteno brezžično omrežje. Takšna nedomišljena rešitev ne upošteva pomislekov strokovnjakov s področja računalništva, ki izražajo bojazen, da se bo lahko kot neupravičen vstop v informacijski sistem smatral tudi priklop na nezaščiteno brezžično omrežje Wi-Fi. To namreč pomeni, da bi se lahko  kriminaliziral večji del uporabnikov, ki imajo hote ali nehote na mobilnem telefonu ali prenosnem oziroma tabličnem računalniku vključeno možnost samodejne prijave na nezaščitena brezžična omrežja.

Državni svet izraža pomisleke glede 126. člena novele Kazenskega zakonika, ki dopolnjuje prehodno določbo 375. člena zakonika in ponovno oživlja uporabo nekaterih določb zakonika, ki so prenehale veljati s 1. 1. 2008. Način ponovne začasne oživitve teh določb je sporen z vidika pravne varnosti in še posebej občutljiv za področje materialnega kazenskega prava, kjer je zaradi načela stroge zakonitosti potrebna posebna previdnost. Takšna začasna oživitev uporabe teh določb se lahko pravilno doseže le na podlagi ponovne začasne uveljavitve določb v prehodnih določbah tega zakona in omejitve njihove veljavnosti do začetka uveljavitve predvidenega posebnega kazenskega zakonika za mladoletnike.

Državni svet izpostavlja tudi pomisleke Sodnega sveta, ki ocenjuje, da je predlagani način določanja dnevnega zneska denarne kazni preveč zapleten in zamuden, in da zato ne bo prispeval k večjemu obsegu izrekanja denarne kazni.  Opozoriti kaže  tudi na spremenjeni 324. člen Kazenskega zakonika (KZ-1), ki ne sledi namenu zakonodajalca o razmejitvi med kaznivimi dejanji in prekrški ter na 288. člen Kazenskega zakonika (KZ-1), ki govori o kaznivem dejanju protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja in se ga predlog zakona ne dotika, kljub številnim kritikam strokovne javnosti ob njegovi uzakonitvi.

Nova določba 257.a člena o kaznivem dejanju oškodovanja javnih sredstev, s katerim naj bi se preprečevalo povzročanje večje škode pri uporabi javnih sredstev oziroma denarja davkoplačevalcev je všečna na prvi pogled.  Ob tem kaže poudariti, da je precej verjetno, da nihče, ki je do danes storil omenjeno kaznivo dejanje, zaradi prepovedane retroaktivne uporabe zakona, kot je opisano v novem kaznivem dejanju, ne bo mogel biti kaznovan.  Glede na to, da naj bi novo kaznivo dejanje veljalo kot specialna oblika že znanih kaznivih dejanj, tudi tisti, ki so bili zaradi suma oškodovanja javnih sredstev prijavljeni za kazniva dejanja po veljavnih splošnih določbah o kaznivih dejanjih zoper uradno dolžnost in javna pooblastila ali zoper gospodarstvo, se bodo ti izognili kaznovanju po teh določbah. Praktična posledica novega kaznivega dejanja bo takšna, da se bo moralo počakati na nova storjena dejanja, za vsa doslej ugotovljena kazniva dejanja te vrste pa bo treba kazenske postopke ustaviti, ker po stališču zakonodajalca doslej naj ne bi bila kazniva. To je pravzaprav amnestija, na kar opozarja eden izmed uglednih pravnikov in se sprašuje: bomo še pravna država? Se bo domneva nedolžnosti počasi sprevrgla v domnevo krivde?

Državni svet opozarja tudi na dopolnitev določbe 58. člena KZ-1, ki posega v enako varstvo pravic po 22. členu Ustave Republike Slovenije. Po omenjeni določbi naj bi se v bodoče pogojna obsodba izrekala za vsa kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen najmanj pet let zapora, kar pomeni, da se ta opozorilna sankcija, ki je bila prvotno namenjena le za nadomestitev kratkotrajnih zapornih in denarnih kazni pri lažjih kaznivih dejanjih, razširja v splošno alternativo kaznovanju za 99 odstotkov obravnavanega kriminala, vključno z ubojem in podobnimi hudimi kaznivimi dejanji.

Določbe o spremembah KZ-1 v splošnem delu tudi niso med seboj vsebinsko povezane, saj ob velikem poudarjanju priznanja krivde sam pojem krivde postaja sporen, ker se ob predvidenem reduciranju tako imenovane normativne krivde vključujejo v ta pojem sestavine, ki ne podpirajo nobenega teoretičnega koncepta krivde (na primer sama prištevnost o obstoju krivde še ničesar ne pove in to bi se jasno pokazalo tudi takrat, ko bi krivdo šteli za priznano, če bi storilec samega sebe ocenil kot prištevnega).

Razlaga dopolnitve in spremembe Kazenskega zakonika (KZ-1), da se bo s spremenjenim kazenskim zakonom izboljšala učinkovitost pravne države nakazuje predvsem na politične in v manjši meri pravno argumentirane razloge. Ne glede na to, da pod pojmom učinkovitosti lahko razumemo različno, se učinkovitost kazenske zakonodaje lahko zazna le pri spremenjenem odnosu državnih organov do njene uporabe oziroma neuporabe, ne pa zgolj v podlagi spremenjenih splošnih pravil.

* * *

Za poročevalca na seji Državnega zbora je bil določen državni svetnik Bogomir Vnučec.