Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Pozdravni nagovor na posvetu: Problematika insolvenčnih postopkov v Sloveniji
Državni svet, 4. julij 2011

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta, spoštovana podpredsednica Državnega sveta gospa Lidija Jerkič, cenjeni organizatorji iz Društva stečajnih upnikov, ugledni strokovnjaki in vsa zainteresirana javnost,

dovolite mi, da vas vse skupaj lepo pozdravim v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije.

Insolventnost gospodarskih družb je dokaj pogost pojav v svetovnem  gospodarstvu. Če poenostavimo – insolventnost je zunanji izraz dejstva  da je šlo pri poslu nekaj zelo narobe. Včasih je v ozadju tudi namera, včasih se namera izoblikuje v času postopnega trganja poslovnih procesov. V tej fazi so pogoste vprašljive, nepravične rešitve. Pogostejši vzrok za insolventnost je neobvladovanje poslovnega procesa v pogojih bistveno spremenjenih poslovnih okoliščin. Poseben problem je globalni redistribucijski učinek takšnih procesov. Do izraza prihaja vpliv finančno-političnih elit, kar smo lahko opazovali pri bistveno drugačnem odnosu npr. ameriške vlade do težav poslovnih subjektov na Wall Streetu v primerjavi z odnosov do poslovnih subjektov na Main Streetu. Problemom, ki spremljajo insolvenčne postopke, se nismo mogli izogniti tudi v slovenskem okolju, kjer pa s trajajočo gospodarsko in finančno krizo ta pojav s svojimi negativnimi razsežnostmi vzbuja čedalje večjo zaskrbljenost. Število prisilnih poravnav in stečajnih postopkov se povečuje, s tem pa tudi število prizadetih gospodarskih subjektov, ki se znajdejo med upniki v insolvenčnih postopkih. Posledice neustreznega in neučinkovitega reševanja insolvenčne problematike so vidne, in zahtevajo podrobno proučitev in prenovo sedanje neustrezne ureditve.

Strokovna javnost že dalj časa opozarja na hude pomanjkljivosti pri vodenju insolvenčnih postopkov, kakor tudi na neučinkovitost institucij nadzora in na neustrezno normativno ureditev. Vse to povzroča nekontrolirano in škodljivo razprodajo premoženja propadlih subjektov. Priča smo razpadu velikih sistemov z zdravimi jedri vred ter posledično vse večjemu številu brezposelnih.

Naša naloga je, da opozorimo na številne deviantne pojave ter da si prizadevamo za ureditev postopkov tako, da bodo možnosti nepoštenega ravnanja dolžnikov in posameznih upnikov na račun drugih upnikov čim manjše, ter da bo dolžnik reševal svoj težki položaj na način, ki ne bo imel usodnih finančnih posledic za upnika. Praksa namreč kaže, da je za takšna nepoštena ravnanja okolje pri nas preveč prijazno. Priča smo situaciji, ko spremembe insolvenčne zakonodaje, pripravljene šele ob pojavu številnih medijsko podprtih afer s tega področja, ne zbujajo upanja, da se bo sedanje stanje pomembno in trajno izboljšalo.

Ko smo pripravljali ta posvet smo si kot okvir razprave in razmisleka zastavili nekaj ključnih vprašanj, na katere bomo morda danes slišali  odgovore. Prav ti odgovori bi morali predstavljati vodilo zakonodajalcu pri oblikovanju bolj ustrezne normativne ureditve na tem področju. Spraševali smo se, ali je veljavna »insolvenčna ureditev« ustrezna z vidika ohranjanja in oživitve perspektivnih dejavnosti podjetij, ki zaidejo v težave, kakor tudi z vidika ohranjanja delovnih mest? Je sedanja ureditev ustrezna z vidika varstva interesov upnikov? Je obstoječa normativna ureditev ustrezna ter učinkovita in ali resnično zasleduje cilj čim večjega in kar najhitrejšega (sorazmernega) poplačila terjatev? Gre v tem primeru sploh še za gospodarsko ali morda zgolj za nekakšno »privatizacijsko« oz. »redistribucijsko« zakonodajo? So insolvenčni postopki zgolj pravni ali so predvsem ekonomski problem? Ali sodna praksa in način poslovanja upraviteljev resnično sledi osnovnemu namenu in temeljnim načelom insolvenčnih postopkov? Čemu ne pride do bistvenih sprememb, četudi s sedanjo ureditvijo nihče ni zadovoljen? Zakaj si »država« ne prizadeva za izboljšanje položaja upnikov, četudi podjetja v državni lasti, državne institucije in drugi porabniki državnih oziroma javnih sredstev praviloma nastopajo kot upniki insolvenčnih postopkov?

V dosedanjih razpravah, ki smo jih imeli v Državnem svetu v zvezi z zakonodajo na področju insolventnosti, smo državni svetniki večkrat pozvali Vlado, da je potreben sistemski pristop na podlagi celovite ocene uresničevanja določb Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Vlado smo svetniki pozvali, naj pripravi ustrezne rešitve. Podprli smo prizadevanja za zagotovitev najustreznejših rešitev za poplačilo neizplačanih odpravnin delavcem ter upnikom nasploh v postopku prisilne poravnave in v postopku stečaja. Poudarjali smo, da je treba postopek insolvenčnosti voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov.

Spoštovani,
iskanje rešitev za pomanjkanje jasnih, preglednih in učinkovitih  pravil za urejanje poslovanja podjetij, ki so v finančnih težavah je toliko pomembnejše, ker smo priča ogrožanju obstoja družbenih skupnosti, neposredno povezanih s podjetjem v težavah, kakor tudi obstoja podjetij in družbenih skupin, s katerimi se zgolj sodeluje. Verjamem, da bomo danes priča konstruktivni in strokovni razpravi ter tvorni izmenjavi stališč. Naj poudarim, da bomo z današnjimi ugotovitvami seznanili pristojne institucije in javnost, z eventualnimi pobudami pa pristojno ministrstvo oziroma Vlado in zakonodajalca.

Hvala.                   

Problematika insolvenčnih postopkov v Sloveniji