Novice

Prvi del zasedanja redne seje Državnega sveta je bil namenjen predstavitvi dela Vlade Republike Slovenije do konca mandata ter predstavitvi Letnega poročila Evropskega računskega sodišča za leto 2009. V drugem delu seje pa so državni svetniki posvetili pozornost dvema zakonoma - Predlogu Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno in Predlogu zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov.

www.skledar.tv

Delo Vlade RS do konca mandata je državnim svetnikom predstavil predsednik Vlade RS Borut Pahor. Na začetku je dejal, da je Slovenija v krizo vstopila nepripravljena in zato je Vlada na začetku spopadanja s krizo uveljavljala predvsem spremembe, ki so lajšale socialni položaj in povečevale socialno kohezijo. Predstavil je sklop 6 širših prioritet, ki jih je potrebno izpeljati  do konca mandata. Gre za naslednje prioritete:

• Konsolidacija javnih financ
• Izboljšanje pogojev za delovanje podjetij
• Izboljšanje plačilne discipline
• Izboljšanje delovanja trga dela
• Učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala
• Strukturni ukrepi in institucionalne prilagoditve

Izpolnjevanje teh prioritet pa je usmerjeno v povečevanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, čemur je treba sedaj posvetiti večjo pozornost.  Če Slovenija želi ostati znotraj EU v 1. krogu najuspešnejših držav so reforme nujne in temu so namenjene te proritete. Vsaka od prioritet je natančneje razdelana in  vsebujejo nabor zakonskih  sprememb. Gradivo, ki ga pripravljajo na Vladi glede konkurenčnosti Slovenije bo posredovano tudi v Državni svet in nanj bo mogoče dati pripombe. Predsednik Pahor je izrazil željo po tesnejšem sodelovanju med Vlado in Državnim svetom, da bi Državni svet zakonske predloge dobil v obravnavo že v fazi osnutkov. V svojem uvodu pa je Borut Pahor poudaril tudi, da je naša skupna odgovornost za odločitev, kje želimo biti v prihodnje kot država, imamo potencial in vse možnosti, da smo v krogu najboljših, pokazati pa moramo večjo ambicioznost.

Predsednik Državnega sveta mag Blaž Kavčič se je zahvalil predsedniku Vlade RS Borutu Pahorju za njegovo udeležbo na seji. Na ta način se izpolnjuje želja Interesne skupine negospodarskih dejavnosti, ki je zaradi velikega števila vloženih predlogov za veto na zakone menila, da je čas, da v medsebojnem dialogu razčistimo težave. Prevladuje občutek, da Vlada RS v svojih ukrepih ni dosledna, saj se določena kritična področja pušča nedotaknjena, na nekaterih drugih pa se uvaja pretirano restriktivne ukrepe. Prav tako ni dovolj jasno predstavljena povezava med posameznimi strateškimi načrti oziroma reformnimi predlogi.

Zato je dobro, da bodo državnim svetnikom predstavljeni ključni ukrepi in spremembe, ki jih Vlada načrtuje za naslednji dve leti, s poudarkom na predstavitvi povezanosti posameznih strateških načrtov med seboj. To bo tudi priložnost za neposredno izmenjavo mnenj z državnimi svetniki ter priložnost, da se odpravijo nerešena vprašanja. Poleg težav, ki izvirajo iz upada ravni gospodarskih aktivnosti, je prisoten tudi problem upadajočega zaupanja v oblast. Gre za širši dolgoročnejši pojav, ki ni značilen samo za Slovenijo, ampak je postal ena od najbolj jasno izraženih globalnih značilnosti. Ko govorimo o vprašanju zaupanja, govorimo tudi o tem, da je v vsakem pogajalskem procesu temelj doseganja optimalnega pogajalskega rezultata – odnos med pogajalskima stranema. Dokler ni dosežen vzajemno spoštljiv odnos, ki ga ne obremenjujejo dejanska ali umišljena bremena napuha, arogance, prezira – do tedaj je težko pričakovati zadovoljiv razplet pogajanj o vsebini.

V januarju je Vlada RS objavila vladne prioritetami do konca mandata – od konsolidacije javnih financ do strukturnih ukrepov in institucionalne prilagoditve. Državne svetnike seveda zanima v kakšni meri vladni ukrepi naslavljajo tiste glavne probleme delovanja slovenske družbe in gospodarstva, ki so jih državni svetniki identificirali v tem in v prejšnjih mandatih, kot so:

• gospodarjenje z državnim premoženjem,
• sklepanje mednarodnih gospodarskih zavezništev na področju ustvarjanja vrednosti na področjih prometa, logistike, teleinformatike in energetike
• delovanje finančnega sektorja, ki se neuspešno spopada z nelikvidnostjo v gospodarstvu, manjka dolgoročnih virov za financiranje poslovnega zagona, osrednja banka NLB deluje pasivno...

Ponovno želimo opozoriti na idejo 4. branja zakonov, kot jo predlaga Državni svet, saj bi sprejemali zakone hitreje, ti bi bili boljši, prav tako pa bi bilo tudi sodelovanje med DZ in DS boljše.

Razprava državnih svetnikov je bila živahna, postavljena vprašanja in opozorila pa zelo različna. Tako so poudarili zaskrbljenost zaradi velikega povečevanja dolga države, da so mnogi raziskovalci na napačnih delovnih mestih in so zato premalo izkoriščeni njihovi potenciali, pa do opozoril, da smo kot družba vedno bolj dezintegrirani, kjer nihče več ne misli na javno dobro, ampak samo še na svoj interes. Branimir Štrukelj je izrazil upanje, da predsednik Vlade ne bo podprl predlogov OECD-ja glede varčevanja na področju šolstva. Mag. Dušan Semolič pa je bil kritičen do podpore predsednika Vlade ukinitvi indeksacije plač, kot so prišli predlogi iz EU. Govor je bil tudi o odnosih z Republiko Hrvaško, o zdravstveni reformi, ustvarjanju bolj pozitivno naravnanega okolja za investicije ter kdaj bo v proceduri ponovno Zakon o delitvi dobička med zaposlene, o regionalizaciji Slovenije ter o trgovinskih maržah pri hrani. Na vsa vprašanja ni bilo mogoče odgovoriti, zato je predsednik Pahor obljubil, da bo s strani ministrstev na vsa vprašanja pisno odgovorjeno v naslednjih 14 dneh.    

Seja se je nadaljevala s predstavitvijo Letnega poročilo Evropskega računskega sodišča (ERS) za leto 2009. Predstavil ga je Milan M. Cvikl, član Evropskega računskega sodišča. Prvič tokrat je bilo poročilo predstavljeno tako v Državnem zboru kot tudi v Državnem svetu. Tudi v tem primeru je bilo dogovorjeno tesnejše sodelovanje med Državnim svetom in gospodom Cviklom, s posameznimi projekti ERS se lahko seznanijo na svojih sejah tudi komisije Državnega sveta in so tako sproti obveščene o praksah sodišča.

Predlog Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno je predstavil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. Zakon pomeni nižanje tolerantnosti do dela na črno. V njem so jasneje definirani pojmi, kaj je delo na črno, obveznost sklenitve delovnega razmerja v primeru zaposlovanja na črno brezposelne ali neaktivne osebe, povečujejo se pristojnosti nadzornih organov, predvideno je višanje sankcij, povečan bo nadzor nad kršitelji  ter vključevanje novih pristojnih nadzornih organov (Carinske uprave). Minister je opozoril, da so pripravili seznam izjem, ki jih zakon ne bo preganjal, izzvzeto bo osebno-dopolnilno delo, kratkotrajno delo, prostovoljno delo, upoštevane so bile tudi pripombe/izjeme, ki so jih dale humanitarne in kmetijske organizacije. Državni svetniki so opozarjali, da bo zakon preveč drastično posegel v medsosedsko pomoč, velika bo omejitev pri kmetijskih opravilih, pomoč pri tem je tradicionalna aktivnost v Sloveniji. Mnogi so se strinjali, da bi se moralo v preprečevanje dela na črno bolj aktivno vključiti Ministrstvo za finance. Opozorjeno je bilo, da bi celovitejšo oceno končnega učinka predloga zakona lažje predvidevali, če bi bili podzakonski akti, ki bodo urejali kratkotrajno in osebno dopolnilno delo že znani. Državni svet problematiko dela na črno prepoznava kot velik nacionalni problem, saj naj bi po nekaterih ocenah v Sloveniji obseg poslov, ki se opravijo v okviru sive ekonomije, dosegal okoli 10 milijard evrov. Gre za pereč problem, ki se nezadržno širi, družba pa ga na nek način dojema kot samoumevnega, kar je nesprejemljivo. Državni svet zato podpira rešitve, ki bodo omogočile v čim večji meri omejiti obseg sive ekonomije in iz tega naslova pobrati čim več davščin.  Predlog zakona je Državni svet sprejel. 

Predlog zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov je Državnemu svetu predstavil   Branko Ravnik, generalni direktor Direktorata za kmetijstvo na MKGP. Zakon je nastajal 10 let in ga tako kmetje kot živilska industrija nestrpno pričakujejo. Omogočil bo večjo prodajo kmetijskih in živilskih izdelkov slovenskega porekla. Spodbujal bo lokalno pridelavo hrane, izboljšal informiranost domačih potrošnikov o pridelavi in predelavi ter o kakovosti, varnosti, posebnih lastnostih in prehranjevalnih koristih slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov.  Šlo bo za 2 vrsti promocije, t.i. splošno, kjer ne bodo posebej izpostavljene posamezne blagovne znamke ter promocijo npr. ekološko pridelanih živil, živil z geografskim poreklom... Če bo zakon sprejet bo država letos namenila 1.5 milijona evrov, leta 2013 pa 2.5 milijona evrov za promocijo kmetijskih in živilskih izdelkov.  Državni svetniki bo soglasno podprli sprejem zakona. Posebej pa so opozorili, da bi bilo dobro v to shemo vključiti še izdelke iz lesa, vendar MKGP temu nasprotuje, ker bi preveč zapletlo sedaj izdelan sistem.  Danes je promocija slovenskih kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov razdrobljena in nesistematična, kar velja tudi za ukrepe Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja na področju pospeševanja prodaje slovenskih kmetijskih proizvodov in živil. Če hočemo slovenskemu kmetijstvu in slovenski živilsko-predelovalni industriji dobro je treba čim prej sprejeti zakon in začeti s promocijo slovenskih kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov ter najti stalen in zanesljiv finančni vir za te dejavnosti.

  Več fotografij s seje

Več o seji (sklepi, magnetogram, zapisnik)