Novice

Državni svet je na svoji 39. izredni seji, ki je potekala 4. oktobra s 17 glasovi za ter 15 proti sprejel predlog odložilnega veta na Zakon o Slovenskem državnem holdingu (SDH). Predlog je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim dr. Andrejem Rusom, ki je tudi pojasnil razloge za predlog veta.

www.skledar.tv
SDH je po mnenju predlagateljev veta neprimeren za sedanjo strukturo podjetij v državni lasti. Zakon namerava prenesti na holding vsa podjetja v državni lasti, ne glede na njihovo trenutno uspešnost in ne glede na to ali jih bo vlada namenila prodaji. To je nefunkcionalno. Osnovno načelo pri prodaji podjetja je, da se podjetje izloči iz holdinga in pripravi za prodajo. Znotraj holdinga so namreč obveznosti nejasne in prikrite, zato investitorji podjetja, zavita v holdinške strukture razumejo kot »mačka v žaklju« in se nakupu izogibajo. Osnovno načelo kriznega managementa je ločevanje dobrih od slabih delov podjetja s ciljem, da se reševanje osredotoči na zdrave dele podjetja.

Akti upravljanja, ki jih določa zakon, v veliki meri izničujejo vpliv parlamenta in javnosti na oblikovanje lastniške politike. V nasprotju s priporočili OECD, da naj bo politika upravljanja sprejeta s čim širšim konsenzom, zakon zmanjšuje vlogo parlamenta.

Zakon zahteva, da SDH strategijo predloži šest mesecev po imenovanju uprave. Holding pa bo polno operativen takoj, ko bo sprejeta »klasifikacija« naložb, na podlagi katere se bo vršila prodaja državnega premoženja. Klasifikacija mora biti predložena Državnemu zboru v soglasje v enem mesecu od uveljavitve zakona. Smernice za izdelavo strategije in klasifikacija naložb bosta tako sprejeta hkrati. Ker se do sprejetja strategije uporablja klasifikacija, osrednji del strategije pa predstavlja prav klasifikacija, je celoten postopek sprejemanja smernic in strategije v resnici odveč, saj bo vlada s klasifikacijo pripravila prodajni program glede katerega ne bo iskala širokega soglasja.

Državni svet meni, da je zakon napisan tako, da zmanjšuje vpliv parlamenta na oblikovanje strategije upravljanja in daje vladi proste roke za prodajo premoženja takoj po sprejetju zakona. To pa je v nasprotju s priporočili in dobrimi praksami razvitega sveta, ki govorijo o vzpostavljanju širokega konsenza glede upravljanja z državno lastnino.

Imenovanje nadzornega sveta SDH bo politično. Člani so predlagani s strani vlade in poslanskih skupin, z izjemo dveh od devetih članov. Izvoli jih Državni zbor z absolutno večino.

Holdingi imajo v Sloveniji tradicijo najmanj preglednega upravljanja. SDH pa vsebuje dodatna določila, ki ne omogočajo učinkovitega nadzora davkoplačevalcev nad upravljanjem z državno lastnino. Ko bo vlada na podlagi drugega odstavka 38. člena zakona prenesla vso lastnino na SDH, bo upravljanje s tem premoženjem prišlo pod okrilje gospodarskega prava, kar pomeni, da bodo informacije o dogajanju v SDH večinoma obravnavane kot poslovna skrivnost. Ob vsej skrbi za prenos lastništva pa moti pomanjkanje skrbi za odgovornost poslovanja SDH.

Največjo skrb pri ustanovitvi SDH predstavlja njegova finančna vzdržnost. Čeprav vlada ob sprejemanju nima nikakršnih ocen o otvoritveni bilanci SDH, niti nima ocene o vplivu tega zakona na proračun Republike Slovenije, je iz javno dostopnih podatkov razvidno, da bo SDH visoko zadolžen. Ob dodatnem zadolževanju utegne postati SDH velikanska vreča brez dna, ki bo bremenila prihodnje vlade, predvsem pa prihodnje generacije.

Zakon v drugem odstavku 38. člena predvideva, da se prenese lastništvo vseh kapitalskih naložb, ki so bile v upravljanju AUKN, na SDH. Med take naložbe spada tudi 34% lastništvo Zavarovalnice Triglav, ki je v lasti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. ZPIZ je postal lastnik 34% deleža Zavarovalnice Triglav po referendumu leta 2007. Zakon o SDH nacionalizira lastništvo ZPIZ in ga prenese v last SDH.

SDH močno odstopa od načel OECD. Prvič, ločitev regulatorne in lastniške funkcije ni zadovoljivo izpeljana, saj bo vlada in vladajoča koalicija v parlamentu kontrolirala ne le imenovanje nadzornikov, temveč bo vlada predstavljala tudi samo skupščino. To pomeni, da bo vlada ohranila direktni vpliv na podjetja in ohranila odprto pot, da bi prek podjetij izvajala svoje politike, čemur OECD močno nasprotuje in predstavlja enega od pogojev, glede katerega ni pogajanj. Drugič, upravljanje družb mora temeljiti na neodvisnih in kompetentnih nadzornih svetih. SDH se oddaljuje od tega načela, saj ima uzakonjen politično odvisen nadzorni svet, organi upravljanja podrejenih družb pa bodo postavljeni v močno odvisnost od samega holdinga. OECD bo moral zavrniti ta model upravljanja, saj ponovno vzpostavlja režim, ki ne ločuje regulativne in lastniške funkcije, niti ne krepi neodvisnost in odgovornost nadzornih svetov.

Stališča Vlade RS je predstavil državni sekretar z Ministrstva za finance Aleš Živkovič. V svojem nastopu je dejal, da Vlada želi z ustanovitvijo holdinga centralizirati lastništvo, kjer bo holding tako lastnik kot upravljavec premoženja. Tak način upravljanja bo bolj celovit in tudi bolj transparenten in bo omogočal, da bodo s premoženjem upravljali poznavalci. Opozoril je na mnoge dele zakona, ki so se v fazi pogajanj možno spremenili in približali zahtevam socialnih partnerjev in meni, da so dosegli veliko soglasje. Iz zakona je bila tako izločena slaba banka, prav tako ostaja Kapitalska družba samostojna, Modra zavarovalnica ostaja hčerinska firma KAD-a. Smernice in strategije za delovanje SDH bo sprejemal in potrjeval Državni zbor, kar pomeni, da ni izločen iz odločanja. Sredstva se znotraj SDH ne bodo prelivala.

Sledila je bogata vsebinska razprava, pri čemer so mnogi državni svetniki izrazili podporo vetu z argumenti, da zaradi stanja v družbi vlada popolno nezaupanje v novo obliko upravljanja premoženja, da v večini delovanja SDH ne bo pod nadzorom Državnega zbora, da bo SDH omogočil prodajo še preostanka premoženja slovenskih državljanov.

Na drugi strani pa je državni svetnik Milan Ozimič opozoril, da je premoženje o katerem razpravljamo sestavljeno tudi iz dolgov, ki jih bo treba odplačati, Rastislav Reven pa je dejal, da ima Vlada RS odgovornost za državo in ji je treba dati možnost delovanja.

Mnogi so spomnili na situacijo v kateri je Slovenija že bila v 19. stoletju, ko ni imela nacionalnega gospodarstva in je to pomenilo, da je država tudi politično in kulturno nesamostojna. Državni svetnik mag. Stojan Binder je izpostavil pomanjkanje sektorskih politik pri pripravi in sprejemanja zakona o holdingu. Morali bi vedeti kakšen odnos ima Vlada RS do posameznih sektorjev, npr. zavarovalnic, ali imamo Luko Koper namen prodati v celoti ali kako drugače, kakšna bo politika do Krke, do NLB.

Po koncu razprave so državni svetniki izglasovali tajno glasovanje o vetu. Glasovanje je bilo 17 državnih svetnikov za veto in 15 proti.