Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Pozdravni nagovor na posvetu: Obnovljiva in učinkovita raba energije za Slovenijo 2030 Ljubljana, Državni svet RS, 17. marec 2011

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta, predsednica SLOBIOM mag. Martina Šumenjak Sabol, cenjeni referenti, gospe in gospodje!

Zelo sem vesel, da vas lahko ponovno pozdravim v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije. V dobrih treh letih mojega predsedovanja smo se kar nekajkrat srečali. Vsi skupaj se lahko vprašamo kaj smo v tem času dosegli. Nedvomno smo prispevali k povečevanju gostote zavesti o utemeljenosti trajnostnega razvoja. Ampak, bodimo iskreni, zaznavnega premika v delovanju glavnih odločevalcev v Sloveniji nismo dosegli. Še vedno je od glasu strokovnih argumentov in razuma močnejši vpliv odvetniško-finančno-političnih elit, ki stojijo za vsemi pomembnejšimi projekti, tudi za celotnimi sektorji. Ti parcialni interesi elit so tudi zavora sklepanju in smiselnosti mednarodnih razvojnih zavezništev Slovenije na področju prometa, energetike, bank. Že pred leti smo v dokumentu Državnega sveta o vzrokih družbene krize zapisali, da neravnovesja na osebni, nacionalnih in globalni ravni dosegajo eksplozivne ravni. Začelo se je. Tudi v Sloveniji nismo imuni pred izbruhom nezadovoljstva državljanov, če se ne bomo odzvali s celovito, inovativno, okoljsko in družbeno trajnostno naravnano politiko. Pred nedavnim sem sodeloval na mednarodni Blejski konferenci o scenarijih razvoja, v luči ekstremnih podnebnih sprememb in vplivu le-teh na družbo. Eden od referentov je primerjal sedanje globalno stanje s situacijo igralca ruske rulete in postregel z izračunom, da imamo že ob spoštovanju zmernega scenarija okoljskega in družbenega razvoja manj možnosti za preživetje kot civilizacija od igralca ruske rulete, ki v boben za naboje vstavi naboj.

Letošnji posvet poteka pod močnim vtisom jedrske krize neslutenih razsežnosti na Japonskem in velikih dilem o prihodnosti jedrske energije, ki se je še do nedavnega kazala kot nekakšen sprejemljivi tihi kompromis. Jedrska energija je namreč z vidika izpustov toplogrednih plinov relativno čista, če seveda zanemarimo problem jedrskih odpadkov. Še do prejšnjega tedna je veljala za nekakšen "most v nizkoogljično družbo". Zagotovo bodo aktualni dogodki bistveno bolj okrepili zavest o nujnosti čimprejšnje prevlade obnovljivih virov energije v energetski preskrbi sodobnega sveta. Nimamo takojšnjih alternativ za uporabo jedrske energije, vsaj tam, kjer je to relativno varno. A bolj moramo upoštevati dejstvo, da je jedrska energija najbolj ekonomična, dokler vseh stroškov in rizikov ne vračunamo v ceno, ampak jih na nek način nosi država, in preko nje vsi državljani. V najširšem kontekstu gre za najbolj subvencionirano energijo.

Tematika obnovljivih virov je za Slovenijo že nekaj časa nadvse aktualna. Po eni strani smo se zavezali, da bomo do leta 2020 dosegli 25-odstoten delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije, po drugi strani pa na tem področju danes še zdaleč ne dosegamo zastavljenih ciljev in smo celo ena najmanj uspešnih držav članic EU, čeprav so naši obnovljivi energetski potenciali veliki. V Sloveniji je najpomembnejši obnovljivi vir energije lesna biomasa, sledi vodna energija, dinamičen je razvoj sončne energije in bioplina, veliki so potenciali energije vetra, nekaj razmisleka je tudi na področju geotermalne energije.
Zaskrbljujoče je, da je končna porabe energije, zlasti elektrike v Sloveniji, v zadnjih letih narasla in je poraba presegla vsa pričakovanja. Največja rast je bila v industriji, sledijo storitvene dejavnosti in gospodinjstva. Na tej podlagi se zastavlja vprašanje o (ne)smotrni rabi energije pri nas, o zastarelosti naših proizvodnih obratov in tehnologij, pa tudi o nesmotrni potrošnji v gospodinjstvih, ter vsesplošni energetski potratnosti, saj vemo, da rasti porabe energije ni sledila primerljiva gospodarska rast. Da je možno v nacionalnem gospodarstvu veliko konkretnega napraviti na področju energetike dokazuje npr. Danski primer. Od leta 1980 se je vrednost gospodarskih dejavnosti povečala za 80 odstotkov ob enaki ravni energetske potrošnje. Od popolnoma uvozno odvisne države na področju energetike je Danska postala neto izvoznik električne energije in tehnologije. Danska sodi med vodilne države na področju proizvodnje energije iz obnovljivih virov.

Kljub temu, da je Evropska unija danes v boju proti podnebnim spremembam in promociji nizkoogljičnega gospodarstva med vodilnimi, je novo poročilo Evropske komisije pokazalo, da je gospodarska kriza na številnih področjih okrnila vlaganja v trajnostni razvoj. Trajnostni razvoj sicer v Evropski uniji (EU) ostaja splošni cilj, čemur je namenjena tudi Strategija trajnostnega razvoja. A Evropska komisija je imela v svojem delovnem programu za leto 2010 med prioritetami še vedno zagotavljanje trajne rasti, namesto trajnega razvoja. Zato v prihodnosti bistveno več pričakujemo od Evropske unije tudi na področju sproščanja že v veliki meri razvitih sonaravnih energetskih tehnologij, kot je npr. geotermalna energija gigavatnega razreda, za katero obstojijo resni indici, da je ena izmed sodobnih tehnologij, ki jih transnacionalke zapirajo v predale. Če kje, potem na tem področju od Evropske unije in našega komisarja pričakujemo več – ali vsaj nekaj!

Energetska učinkovitost je pomembna za zmanjševanje emisije toplogrednih plinov, in je obenem tudi izziv in priložnost za oblikovanje nove trajnostno usmerjene razvojne gospodarske paradigme, je  spodbuda za razvoj novih tehnologij. Stroge omejitve glede izpustov toplogrednih plinov lahko koristijo gospodarstvu, če so te omejitve podprte s pravimi politikami v okviru trajnostnega razvoja, temelječega na znanju, odličnosti, visoki tehnologiji in inovativnosti, pa tudi na ustrezni davčni politiki, ki bi še szpodbudila takšne premike. Prehod v nizko-, ali še bolje, brez-ogljično prihodnost bo nenazadnje pripomogel tudi k virom zdrave hrane, čiste pitne vode in zraka. Samo na podlagi dekarbonizacije in zelene rasti bomo lahko gradili dolgoročno stabilen, količinsko skromen razvoj gospodarstva in družbe, ki bo omogočala kvalitetno življenje tudi našim zanamcem. Potreben je nov, inovativen in pravočasen odgovor na vse bolj pereče civilizacijske izzive.

Spoštovani,
prihodnost preskrbe z energijo postaja vse bolj jasna: v naslednjih 15 do 25 letih se bomo morali korenito preusmeriti na varčno rabo energije, znatno boljše izolacije, predvsem pa na množično rabo obnovljivih virov, ter čim večjo energetsko samooskrbo. Slovenija je še daleč od deklariranega deleža iz obnovljivih virov energije, zato je v tem trenutku v naši državi potrebno predvsem ozaveščanje, znanje in razvoj. Naj tudi današnji posvet prispeva k povečevanju gostote zavesti o nujnosti trajnostnega, odgovornega odnosa do okolja, do družbe in do sebe.

Hvala.

Obnovljiva in učinkovita raba energije za Slovenijo 2030