Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Kontakt
Resolucija DS za
Novice
Državni svet ni izglasoval referenduma o malem delu in veta na interventni zakon
Državni svet na 25. izredni seji ni sprejel zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o malem delu in odložilnega veta na Zakon o interventnih ukrepih.
Predlagatelji odložilnega veta s prvopodpisanim Bojanom Kekcem so zlasti nasprotovali varčevanju na račun socialno najbolj ogroženih družbenih skupin. Vlada je namreč zaradi zmanjšanja tveganja stabilnosti javnih financ v obdobju finančne krize predlagala ukrepe, ki naj bi omilili pritisk na povečanje javnofinančnega primanjkljaja, in sicer zmanjšanje uskladitve za transferje posameznikom in gospodinjstvom z manjšanjem uskladitev za pokojnine, omejevanje prejemkov in plač javnim uslužbencem ter funkcionarjem, podaljšanje roka za začetek izvajanja Zakona o vrtcih na področju sofinanciranja plačil staršem za stroške vrtca in zmanjšanje odstotka sofinanciranja investicij v občinah.
Po izglasovanem vetu na Državnem svetu je Državni zbor o Zakonu o malem delu ponovno glasoval 16. novembra in zakon potrdil. Državni svet je vztrajal pri stališču, da bo imel Zakon o malem delu negativne posledice na trgu dela, zato je vložil zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma. Mag. Dušan Semolič, predstavnik predlagateljice (Interesne skupine delojemalcev), je izpostavil nekatere slabosti zakona, kot so povečanje obsega negotovih oblik dela, zmanjševanje oblik dela za nedoločen čas, zakon naj bi vplival na ceno dela in jo še znižal, malo delo naj ne bi prinašalo pravic iz dela, kot jih določa kolektivna pogodba. Poleg tega bi uvedba malega dela še zlasti prizadela delavke, saj se bo malo delo, glede na izkušnje Avstrije ter Nemčije, razširilo predvsem na storitvene dejavnosti, kot so gostinstvo, trgovina, čistilni servisi in podobno.
Minister za delo, družino in socialne zadeve, dr. Ivan Svetlik, je v imenu predlagatelja zakona zatrdil, da gre pri malem delu za obliko občasnih in priložnostnih zaposlitev, ki jih ni mogoče primerjati z rednimi delovnimi razmerji, prav tako zakon postavlja najnižje urne postavke in bo na tem segmentu pomenil več reda v primerjavi s sedanjim npr. študentskim delom. Omenil je tudi omejitve za delodajalce in delojemalce glede količine dela, ki ga bodo lahko opravljali. In še, vse tri skupine ljudi, ki bodo lahko opravljali malo delo, imajo svoj socialni status urejen že drugje.
