Novice

Državni svet je na 26. redni seji 12. maja 2010 sprejel Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o detektivski dejavnosti in ga vložil v zakonodajni postopek. Državni svetniki so se seznanili s programom Evropske komisije za leto 2010 ter podprli zaključke posvetov Športna rekreacija danes in jutri, Gozd in les-razvojna priložnost Slovenije ter Gospodarski in družbeni pomen zadrug - stanje in razvojne možnosti v Sloveniji ter izkušnje iz sosedstva. Državni svet je podprl tudi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi ter Predlog zakona o izenačevanju možnosti invalidov. Krajši pogovor s predsednikom DS o glavnih poudarkih s seje

www.skledar.tv

Mag. Mihela Zupančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je Državnemu svetu predstavila delovni program komisije za leto 2010 strnjen v štiri točke: reševanje krize in ohranjanje evropskega modela socialnega tržnega gospodarstva, oblikovanje agende državljanov, ki v osrčje evropskega ukrepanja umešča ljudi, razvijanje ambiciozne in usklajene zunanje agende za ves svet ter posodabljanje instrumentov in načinov delovanja EU. Državni svetniki so opozorili, da program ne govori o trajnostnem razvoju temveč le o trajnostni rasti. Slovenski državljani največkrat ne vedo, o čem se odloča, kdo odloča in kje se odloča o zadevah EU.

Državni svet je v noveli Zakona o detektivski dejavnosti predlagal, da je za opravljanje detektivske dejavnosti potrebno znanje slovenskega jezika, saj je veljavni zakon v 8. členu črtal točko, v kateri je bil med ostalimi pogoji za opravljanje detektivske dejavnosti določen pogoj, da mora oseba, ki se ukvarja z detektivsko dejavnostjo, aktivno obvladati slovenski jezik. Črtanje točke o znanju slovenskega jezika je bilo nepotrebno, saj Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu določa, da se v jezikovno raznolikost in jezikovno ureditev držav članic ne posega.

Člani Državnega sveta v noveli Zakona o lokalni samoupravi podpirajo rešitev, da se sedanja ureditev ustanavljanja občin spremeni v ureditev možnega spreminjanja območja občin, kar lahko pripomore tudi k hitrejšemu povezovanju občin pri skupnem upravljanju nalog, ki presegajo sposobnosti posameznih občin. Bistvenega pomena je določitev kriterijev, ki jih morajo izpolnjevati občine, da se štejejo za sposobne uresničevati lokalno samoupravo, ki onemogočajo sprejemanje arbitrarnih odločitev. Državni svet je predlagal konkretno pripombo, ki določa, da se postopki s predlogi za spremembo območij občin in ustanovitev novih občin, ki se pred uveljavitvijo tega zakona niso končali, z dnem uveljavitve tega zakona ustavijo.

Državni svetniki so pri Predlogu zakona o izenačevanju možnosti invalidov opozorili, da predlog zanemarja pomemben del pravic vsakega posameznika, in sicer aktivno sodelovanje pri političnem odločanju oziroma sodelovanju pri upravljanju javnih zadev. Obstoječe zakonske norme ne upoštevajo dejstva, da ima funkcionar, ki je invalid in ki je izvoljen ali imenovan na funkcijo v državnem organu ali organu lokalne skupnosti, dodatne potrebe po osebni asistenci in zato je Državni svet predlagal, da bi mu pripadla pravica do dodatka za osebno asistenco pri opravljanju funkcije. Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič je dal pobudo, da Ministrstvo za okolje in prostor dopolni odgovor v zvezi s ponavljajočim izdajanjem gradbenih dovoljenj v isti zadevi. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je dala pobudo, da se na spletnem portalu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije omogoči predstavitev lesnih izdelkov in polizdelkov. Državnega svetnika Branimirja Štruklja je zanimalo, če se je izvedel nadzor na srednjih šolah glede nezakonitega obračunavanja tedenske učne obveznosti učiteljev. Državni svet je podprl tudi vprašanje državnega svetnika Borisa Šušteršiča, ki ga je zanimalo, kdaj bo sprejet Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ter kdo je odgovoren za nadzor nad delovanjem obstoječe Komisije za preprečevanje korupcije.

Več o seji (sklepi, magnetogram, zapisnik)

 
www.skledar.tv