Novice

V sredo, 14. septembra se je Državni svet dobil na svoji 40. redni seji.  Med drugim so bili na dnevnem redu: Predlog zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb,  Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih, Predlog zakona o spremembah Zakona o posojilu Helenski republiki ter Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic. Državni svetniki so sprejeli tudi Letno poročilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2010 in Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2010 ter sprejeli zaključke  posveta »Vloga invalidov in države pri spremljanju uresničevanja Konvencije o pravicah invalidov« ter Predlog finančnega in kadrovskega načrta Državnega sveta Republike Slovenije za leti 2012 in 2013.

Sklepi 40. seje

www.skledar.tv

Pri predlogu zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb se je razvila živahna razprava. Predlog zakona je predstavil poslanec Državnega zbora Matevž Frangež, medtem, ko je nasprotovanje temu zakonu predstavila  Andreja Lang, generalna direktorica Direktorata za zakonodajo Ministrstva za pravosodje in izrazila prepričanje, da je predlog zakona neustaven. Državni svet je zakon z 18 glasovi za in 9 proti podprl, saj se strinja, da se bodo s predlaganim zakonom omilile posledice sprejete zakonodaje ter podalo priznanje povzročenim krivicam.  Državni svet podpira prizadevanja, ki bodo pripomogla k izboljšanju, razrešitvi večplastnega problema. Da bi osvetlil celovitost razsežnosti problematike je Državni svet 24. septembra 2009 organiziral posvet na temo »Izbrisana podjetnost kot posledica slovenske finančne zakonodaje«.

Predloga zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih državni svetniki niso podprli. Stališče Vlade RS je predstavila Mateja Vraničar in izpostavila potrebo po zmanjšanjem zaposlovanju v javnem sektorju, čeprav se je strinjala, da se določenim obveznostim oziroma novim zaposlitvam ne da izogniti. Državni svetniki so poudarili, da je Vlada pripravila premalo resen dokument, ki ga tudi sama spreminja že v času sprejemanja in ugotavlja verjetne težave pri njegovem izvajanju. Državni svetniki, ki zastopajo zdravstvo in šolstvo, so opozorili, da DZ in Vlada nalagata npr. občinam in drugim ustanovam nove obveznosti in je torej logično, da je treba v vrtcih, zdravstvenih ustanovah in domovih upokojencev zaposliti nove ljudi. 

Soglasno podporo državnih svetnikov pa je dobilo mnenje, ki je nasprotovalo predlogu zakona o spremembah Zakona o posojilu Helenski republiki. Stališča matične komisije je predstavil mag. Stojan Binder. Predstavnica Ministrstva za finance gospa Vraničar je sicer pojasnila, da predlog zakona ne pomeni še dajanja novega denarja s strani Slovenije Grčiji, vendar so državni svetniki nasprotovali sprejetju zakona. Državni svet ugotavlja, da so države članice evrskega območja glede izpostavljenosti grškemu javnemu dolgu v različno težkem položaju, zato so tudi interesi  posameznih držav različni. Nemški in francoski finančni sektor je v preteklih letih veliko investiral v Grčiji, zato je njihova izpostavljenost in interes, da se Grčiji pomaga, toliko večji. Tako se zdi, da gre v procesu dogovarjanja in nudenja pomoči  bolj za podporo bančnemu zasebnemu sektorju v nekaterih evropskih državah, ki je nasedel z naložbami v Grčiji, kot pa za finančno pomoč  sami Grčiji. Po mnenju Državnega sveta je povsem neustrezno sporočilo, ki izhaja iz dodeljene pomoči, da je namreč  finančno špekuliranje lahko tudi nagrajeno, saj je možno rizike, ki izhajajo iz finančnega poslovanja tudi socializirati. Namesto pomoči zasebnemu bančnemu sektorju, bi morali uveljaviti mehanizem, ki bi take banke prisilil v sofinanciranje in sodelovanje pri refinanciranju dolgov, tiste države,  v katerih je bančni sektor zelo zaščiten pa naj ne bi zahtevale takšne varščine, kot naj bi jo bile deležne druge države.

Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic je dobil soglasno podporo državnih svetnikov. V imenu predlagateljev, poslancev Državnega zbora je predlog zakona predstavil poslanec Marijan Križman. Vlada RS predlog zakona podpira, spremembe, ki so bile s soglasjem predlagateljev zakona vnese vanj je predstavil Branko Ravnik, direktor Direktorata za kmetijstvo MKGP. Bistvena sprememba zakona je ta, da se z dopolnjenim besedilom obstoječega 11. člena zakona odpravlja blokada zmožnosti upravljanja s skupnim premoženjem članov agrarnih skupnosti, ki sicer dosežejo absolutno večino pri odločitvah, ki se nanašajo na skupno premoženje, potrebna večina za odločitve bo sedaj 75% solastniškega deleža. Namen poglavitnih rešitev predloga zakona je, da se doseže dejanska možnost skupnega upravljanja premoženja, ki je v lasti posameznih članov agrarnih skupnosti ter se z dopolnitvijo zakona jasno določi način odločanja o poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanja. Z dopolnitvijo zakona se bolj učinkovito ureja primere, ko zaradi neznanega imena ali naslova dediča po pokojnem članu agrarne skupnosti ni mogoče upravljati s skupnim premoženjem.

Državni svet se je tudi strinjal z mnenjem Vlade RS, da je ta trenutek rešeno vprašanje rednega upravljanja dejavnosti agrarnih skupnosti ter poseg v lastnino, ki je v javnem interesu. Ni pa rešitev glede poslov, ko gre  za oddajanje v nakup, promet s to lastnino, zemljiške operacije, skratka kompletno dejavnost na področju prometa s lastnino, kjer je potrebno stoodstotno soglasje članov agrarnih skupnosti. Solastnina se v postopku dedovanja obravnava kot vsaka druga solastnina. Pravna stroka se zavzema za to, da bi taksativno določili, kateri posegi so potrebni za upravljanje oziroma kateri so tisti posli, ki bi jih lahko taksativno določili. Državni svet tudi ugotavlja, da je poglavitna težava, ki onemogoča stvarnopravno razpolaganje s premoženjem agrarnih skupnosti v tem, da agrarna skupnost ni pravna oseba, kar bo treba urediti pri pripravi novega zakona o agrarnih skupnostih.

Državni svetniki so se seznanili tudi z Letnim poročilom Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije, ki ga je predstavil Marijan Papež, generalni direktor Zavoda. V svojem nastopu je opozoril na nekaj ključnih trendov v sistemu. Zelo zaskrbljujoč je trend znižanja razmerja med povprečnimi pokojninami ter povprečnimi plačami ter nižanje razmerja med zavarovanci in upokojenci iz obveznega zavarovanja (iz 1,66 v letu 2009 na 1,60 v letu 2010). Nižanje števila zavarovancev zadnji dve leti (leta 2009 894.886, leta 2010 881.992) pomeni za Zavod bistveno manjši obseg prihodkov iz naslova prispevkov zavarovancev, hkrati pa se opaža tudi neugodno spreminjanje strukture zavarovancev (povečevanje deleža brezposelnih zavarovancev, ki se sicer beležijo kot zavarovanci, a v osnovi predstavljajo dodatno finančno obremenitev za gospodarstvo) in s tem virov prispevkov. Zavod kljub povečanemu obsegu dela ne beleži daljših vrst za odgovore občanom, uvajajo tudi vedno nove informacijske storitve. Državni svetnik Alojz Kovšca je kot poročevalec pohvalil kvalitetno in pregledno pripravljeno poročilo, kot tudi organizacijsko in izvedbeno učinkovit informacijski sistem zavoda, ki v praksi dobro deluje. Državni svet je  Zavodu predlagal, da se v prihodnjih letih poleg analize razmerja med zavarovanci in upokojenci kot prejemniki iz pokojninske blagajne, izvede tudi analiza razmerja med zavarovanci, zaposlenimi v realnem sektorju, ter ostalimi subjekti - zavarovanci, zaposlenimi v javnem sektorju in katerih prejemki so vezani na proračun, ostalimi prejemniki sredstev iz proračuna, ki se prav tako beležijo kot zavarovanci, ter prejemniki sredstev iz pokojninske blagajne skupaj. Takšna analiza bi lahko ponudila bolj jasno sliko deleža prejetih prispevkov, odvisnega zgolj od storilnosti realnega sektorja ter čez čas pokazala ali gre prav tako za zaskrbljujoč trend čedalje večjega obremenjevanja realnega sektorja.   

Državnim svetnikom je dr. Andrej Stritar, direktor Uprave za jedrsko varnost predstavil še Poročilu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2010 ter Statusno poročilo »Nesreča v jedrski elektrarni Fukušima I ter njene posledice za EU in Slovenijo«. Zagotovil je, da so naši jedrski objekti varni ter, da bodo zaradi nesreče v Fukušimi določeni ukrepi v NE Krško izvedeni prej kot pa je bilo prvotno načrtovano. Državni svet je izpostavil problem krčenja proračunskih sredstev za delo Uprave RS za jedrsko varnost, pri čemer je še posebej zaskrbljujoča zahteva po linearnem zmanjšanju sredstev, saj je njihov obseg sredstev že sedaj na spodnji meji. Linearno zmanjševanje sredstev na področju zagotavljanja jedrske varnosti je nesprejemljivo, ker se lahko s tem ogrozi varnost Slovenije. Pri sprejemanju rebalansa proračuna RS je treba upoštevati varnostni vidik. Dela pri umeščanju v prostor prihodnjega odlagališča nizko radioaktivnih in srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem potekajo zelo počasi, zato predvideni datum začetka njegovega obratovanja ne bo dosežen. Vprašanje odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva je povezano z izvajanjem Pogodbe med Vlado RS in Vlado RH o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščenjem in razgradnjo. V primeru neizpolnjevanja obveznosti hrvaške pogodbenice je Slovenija primarno odgovorna za reševanje problema odlaganja radioaktivnih odpadkov.