Zborniki posvetov

Slovenija in uveljavitev zaščitne klavzule na Primorskem

Zbornik referatov in razprav, št. 4/2011
Zbornik uredil: mag. Bogomil Šest
Izdal in založil: Državni svet Republike Slovenije
Oktober 2011

  Publikacija v pdf obliki (obsega 72 strani)

Zbornik je nastal na podlagi istoimenskega posveta, ki je bil 24. marca 2011 v prostorih Državnega sveta Republike Slovenije.

Vsebina

• Mag. Bogomil ŠEST: Spremna beseda
• Lidija JERKIČ: Državni svet za celovit razvoj obmejnih območij
• Robert ROGIČ: Predstavitev ciljev posveta
• Dr. Ljubo LAH: Razlogi za vzpostavitev zavarovanega območja na Krasu
• Dr. Anton PROSEN: Poti do učinkovitih metod urejanja prostora na Krasu
• Dr. Ladislav PLACER: Naravne, kulturne in nacionalne vrednote Krasa
• RAZPRAVA
• STALIŠČA NEVLADNIH ORGANIZACIJ
• Civilna iniciativa za Primorsko: Sporočilo v zvezi s problematiko prodaje nepremičnin tujcem
• Predlog Civilne iniciative za Primorsko in Civilne iniciative za Kras: Deklaracija občin za uveljavitev zaščitne klavzule v zvezi s trgom nepremičnin
• IPOP, Mreža za prostor, skupina Odgovorno do prostora!: Javno stališče do gradnje na Krasu
• ZZB NOB Slovenije: Sporočilo v zvezi s problematiko prodaje nepremičnin tujcem
• SKLEPI VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE
• Civilna iniciativa za Primorsko in Civilna iniciativa za Kras: Pismo predsedniku Vlade Republike Slovenije

Spremna beseda: mag. Bogomil Šest, Civilna iniciativa za Primorsko

Zbornik, ki je pred vami, predstavlja zaključek prve faze javnih razprav v zvezi z aktivnostmi Civilne iniciative za Kras in Civilne iniciative za Primorsko, ki so vsebinsko posegle v problematiko dosedanjega in prihodnjega gospodarskega razvoja Krasa, obnavljanja obstoječega stanovanjskega fonda ter problematiko novogradenj, priseljevanja na območje Krasa in s tem povezanega sožitja med domačini ter prišleki tako iz notranjosti Slovenije kot tujih dežel.

Razprave so se odvile preko javnih tribun, strokovnih srečanj pa tja do televizijskih in časopisnih poročanj ter intervjujev. Le-te so bile ves čas žolčne, na trenutke izrazito žaljive in diskvalifikatorne, še posebej s strani zainteresiranih subjektov pozidave Krasa. Rdečo nit vseh razprav lahko strnemo v naslednji vprašanji. Kako zaščititi kraško pokrajino, da bi vsaj približno ostala takšna, kot jo še poznamo danes, vsem v ponos in uživanje njenih neokrnjenih lepot, tako nam kot našim zanamcem in na drugi strani, da ta zaščita ne bi pomenila takega nepredušnega zaprtja Krasa, kjer bi bil onemogočen kakršen koli razvoj, da ne bi nastal tako imenovan »afriško-kraški Bantunstan«. Da ne bi dobili nov Škocijanski ali Triglavski naravni rezervat, kjer prebivalci skorajda ne smejo premakniti kamna, kaj šele, da bi razvili take gospodarske dejavnosti, s katerimi bi lahko spodobno preživeli.

Civilnima iniciativama se poskuša podtikati, da želita ustvariti statičen rezervat na Krasu živečega prebivalstva in popolno prepoved priseljevanja tujcev, še posebej Italijanov. Nasprotniki urejenega prostora in naravne kulturne dediščine na Krasu posameznike iz obeh civilnih iniciativ prikazujejo kot zadrte ekoteroriste, ki se borijo proti ekonomskemu napredku, proti prodaji in nakupu nepremičnin, proti novim pozidavam, pozabljajoč, da živimo v Evropi, kjer je osnovna premisa svoboden pretok kapitala in ljudi.

Civilni iniciativi odločno zavračata takšna podtikanja. Poudarjata, da ne nasprotujeta priseljevanju Slovencev iz notranjosti ter Slovencev v Italiji, samih Italijanov in ostalih tujcev v tamkajšnje kraje. Zavzemata se za sožitje vseh, tako staroselcev kot prišlekov, vendar pa od prišlekov terjata osnovno spoštovanje krajevnih običajev ter ohranitev kraške naravne in kulturne dediščine v obsegu in na način, kot to predlagajo in zagovarjajo strokovnjaki za urejanje prostora na Krasu. Med osnovne zahteve obeh civilnih iniciativ pa sodi njuna zahteva po preprečitvi, da bi Kras postal dvojezično območje. Zlasti bosta budno pazili in od države zahtevali, da uvede takšno politiko do priseljevanja ter prometa z nepremičninami, ki ne bo povzročila degradacije in poitalijančenja Krasa, še posebej ob bivši državni meji med Slovenijo in Italijo. Enako opozorilo velja tudi za območje severovzhodne Slovenije, kjer Avstrijci pospešeno kupujejo vinograde in od domačinov terjajo, da se z njimi pogovarjajo izključno v nemškem jeziku. Če se bo ta trend nadaljeval, bomo čez 30 let sedanji obmejni pas dobesedno izgubili, saj bodo tam prevladovali italijanski, nemški in madžarski govorni jeziki.

V tako različnih obravnavah celovite problematike Krasa se zrcali dosedanja izrazita nesposobnost državnega birokratskega aparata po različnih ministrstvih, predvsem okoljskem, da bi z jasnimi in nedvoumnimi smernicami, zakoni in konkretnejšimi predpisi omogočili pospešen gospodarski razvoj, da bi preprečili naravno in kulturno izničenje Krasa, kot se je to zgodilo v sosednji Italiji.

Zato sta obe civilni iniciativi od Vlade Republike Slovenije zahtevali ureditev te problematike tako, da Slovenija od EU zahteva uveljavitev zaščitne klavzule za območje Krasa. V tem času pa bi uredili vprašanja, ki razdvajajo prebivalstvo Krasa, predvsem pa sprejeli enotno strategijo posegov v prostor, zato, da bi zavarovali poseben kulturni, zgodovinski in okoljski pomen Krasa in zagotovili čim višjo kakovost bivanja prebivalstvu na tem območju. V tem smislu je Vlada Republike Slovenije, na pobudo in zahtevo civilnih iniciativ sprejela vrsto zavezujočih sklepov, s katerimi bi končno pričela urejati obravnavano problematiko in to ne glede na vlade, ki se bodo v prihodnosti menjavale.

Ob vsem povedanem naj zaključim z mislijo župana Doberdoba: »Če bomo izbrisali svoje korenine, bomo izbrisali tudi sebe«.