Združenje evropskih senatov

Datum objave:  13. november 2001

Drugo srečanje Združenja evropskih senatov

Združenje evropskih senatov, ki je bilo ustanovljeno v lanskem letu, vključuje zgornje domove parlamentov držav EU kot tudi pridruženih članic (Zvezna Republika Nemčija, Avstrija, Belgija, Španija,Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovenija, Švica in Češka Republika). Združenje je bilo ustanovljeno z namenom, da se poveže zgornje domove predstavniških teles v Evropi in spodbudi ter uveljavi dvodomnost v evropskem prostoru. Članice združenja menijo, da je dvodomnost v Evropi še vedno glavna usmeritev demokratičnih držav.

Gostitelj tokratnega srečanje v Bruslju, ki je bilo po vrsti drugo, je bil predsednik belgijskega senata Armand De Decker, ki je združenju predsedoval v zadnjih šestih mesecih. Srečanje je bilo namenjeno razpravi o prispevku senatov oziroma zgornjih domov h kvaliteti zakonodajnega procesa. V zadnjih letih se namreč srečujemo s pojavom velikega števila zakonov, hkrati pa je za zakonodajo značilna povprečna kakovost. Gostitelj srečanja je ta pojav opisal z besedami: “Imamo ogromno rodnost, medtem ko je stopnja umrljivosti nična.” 

Razširjenost dvodomnosti v evropskih državah zagotavlja vpliv na kakovost zakonodaje. Obstoj dvodomnosti omogoča dvojno branje zakonskih osnutkov v parlamentu, pri čemer se izpostavlja medsebojna kontrola in ravnotežje. 

Iz predstavitve posameznih držav izhaja, da so ureditve in izkušnje zgornjih domov dvodomnih parlamentov tako različne, da je težko najti nek skupni imenovalec. Glede na pristojnosti zgornjih domov v zakonodajnem postopku, pa je možna delitev na: 

• Tiste države, kjer ima zgornji dom popolnoma enak položaj kot spodnji dom, enakopravnost obeh domov je značilna za Italijo, Romunijo in Švico.
• V Španiji, Franciji, Poljski, Češki Republiki in Belgiji poznajo omejeno dvodomnost, kjer lahko senat prispeva k izboljšanju zakonskih besedil z dodanimi spremembami k besedilu zakona, ki je bil predhodno sprejet v spodnjem domu, kar vodi k ponovnemu glasovanju v spodnjem domu. Glede nekaterih pomembnejših zakonov pa navedeni senati enakopravno odločajo skupaj s spodnjim domom.
• V Nemčiji, Avstriji in Nizozemski ima spodnji dom v primerjavi z zgornjim domom predstavniškega telesa širše zakonodajne pristojnosti. Lahko pa zgornji dom predlaga veto na zakon, ki je bil sprejet v spodnjem domu. Soglasje zgornjega doma pri sprejemanju zakonov je predvideno samo za nekatere najpomembnejše zakone.
• Tiste države, kjer ima zgornji dom zgolj svetovalno vlogo (Luksemburg).

Tudi Državni svet Republike Slovenije ima možnost vplivanja na kvaliteto zakonodaje, ki jo sprejema državni zbor. Z mnenji, ki jih državni svet sprejema po lastni presoji in jih posreduje v državni zbor, posreduje in uveljavlja interese interesnih skupin, ki so zastopane v državnem svetu. Kot večina zgornjih domov ima državni svet pravico predlagati državnemu zboru sprejem zakonov (zakonodajna iniciativa). Ena izmed najpomembnejših pristojnosti državnega sveta je odložilni veto, kjer se kot pomanjkljivost kaže kratek rok za uveljavitev te pravice ter odsotnost pravice do vlaganja amandmajev v tistem delu zakona, ki je predmet odložilnega veta. V zakonodajni postopek pa je državni svet vključen tudi z zahtevo po zakonodajnem referendumu in zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov. 

Udeležba predsednika državnega sveta na omenjenem srečanju pa tudi dejstvo, da je bil državni svet med ustanovnimi člani Združenja evropskih senatov dokazuje, da ostale članice združenja sprejemajo opredelitev državnega sveta, kot drugega doma slovenskega parlamenta in štejejo državni svet kot sestavni del tega parlamenta. V nadaljevanju so pokazale svoje zaupanje tudi s tem, da so predsedovanje v tem polletnem mandatu zaupale predsedniku državnega sveta. Dogovorjeno je bilo, da bo naslednje srečanje potekalo v Ljubljani, kjer bi izmenjali poglede in izkušnje glede vloge zgornjih domov parlamentov pri zagotavljanju ravnotežja demokratičnosti oblasti.