Rastoča knjiga

Vesna Drole
Da bi podoba hlapca v ogledalih Slovencev za vedno izginila

"Where are you from? "…Ah, yes, yes I know … ex-Czekoslovakia. Beautiful country…"

Dialog, žal ne tako redek, ki smo ga mnogi že doživeli … Ne govori le o nerazgledanosti sogovornika, pač pa tudi o še vedno preslabi prepoznavnosti naše države. Drži, Slovenija je majhna ; nekateri jo primerjajo s predmestji mest, kot so New York, London in Tokio. Prav tako je res, da je narod, ki šteje le dva milijona,majhen . A živimo v času, ko kvaliteta izriva kvantiteto; ko na pomenu pridobivajo znanje, sveže ideje, vizije in z njimi povezani projekti. In tu je naša priložnost za preboj, kajti Slovenci vse to imamo.

To nedvomno dokazujejo dosežki v preteklem tisočletju. Ste vedeli, da smo imeli prvi izmed vseh Slovanov že leta 626 zametke svoje države in to z ureditvijo, ki naj bi bila po mnenju strokovnjakov vzorec Jeffersonu pri pisanju Deklaracije o neodvisnosti Združenih držav Amerike? Našo narodno samobitnost so že od nekdaj doživljali in branili predvsem naši pesniki in pisatelji, vse od Trubarja do danes. Zgodovina dokazuje, da smo bili bolj narod kulture kot politike. Pri Slovencih se je med prvimi znamenji samosvoje identitete pojavil poseben jezik - slovenščina, in sicer takoj po naselitvi Slovanov v porečja vzhodnoalpskih rek, na panonska in primorska območja. Prevod Svetega pisma v slovenščino leta 1584 je prevod v 12. jezik v svetovnem merilu. Zavest slovenske samobitnosti stoji in pade z zvestobo do materinega jezika. Ta je eden redkih jezikov, ki je skozi več kot tisoč let ohranil dvojino. Sploh so knjige skozi stoletja, ko še nismo imeli svoje države, konstituirale naš narod. Slovenci smo vse od Trubarja dalje pomembno prispevali k svetovnemu mozaiku kulture, znanosti, umetnosti, tehnike in posebnih podvigov. Ste že slišali, da je misijonar Ignacij Knoblehar leta 1850 prodrl tako globoko proti toku Belega Nila, kot pred njim še noben evropski raziskovalec? In da je inženir in izumitelj Valentin Matija Živic, ki je patentiral enajst svojih izumov, v letih 1909/10 ustanovil nedvomno prvo delniško družbo na svetu za razvoj in izdelovanje helikopterjev ter promet z njimi? Ivan Bole pa je kot strokovnjak mednarodnega slovesa razširjal sviloprejstvo po Evropi? Imamo tudi Nobelovega nagrajenca iz leta 1923 za razvoj organske kemijske mikroanalize, Friderika Pregla. Agencija Nasa je že v začetku prejšnjega stoletja izdala prevod knjige Slovenca Hermana Potočnika, pionirja vesoljskih poletov. Ta je leta 1927 izračunal krožnice in hitrosti umetnih satelitov in vesoljskih postaj, ki se od dejanskih razlikujejo samo za desetinke odstotkov. Podobnih primerov je še veliko, mnoge od njih poznajo le redki poznavalci. Nekoliko več vemo o dosežkih v športu. Legendi,kot sta bila npr. Leon Štukelj in Miro Cerar, sta mlajšim generacijam prenesla dragoceno spoznanje, da do samega svetovnega vrha pripeljejo zgolj znanje, vztrajnost, kakovost in zaupanje v uspeh. Da to drži, so v zadnjih letih večkrat dokazali slovenske športnice in športniki.

Zakaj torej še vedno pogost manjvrednostni kompleks Slovencev in odkod izvira? Uklonljivost, občutek ogroženosti, o čemer je pisal že mednarodno priznani slovenski psiholog dr. Trstenjak? Nekateri pravijo, da je tak pač naš nacionalni karakter. Da takšni pač Slovenci smo, zaprti vase. A Slovenci v svojem bistvu sploh nismo toliko drugačni od drugih evropskih civilizacij, saj se je tudi slovenska identiteta oblikovala v kulturnih, političnih in gospodarskih razmerah, ki so od zgodnjega srednjega veka dalje zaznamovale civilizacijo evropskega Zahoda. Nasprotno, prav naša majhnost in nenehna potreba po dokazovanju ter boj za preživetje so nas obrusili, prisilili, da smo se v preteklosti vedli kot močni in veliki. Nekateri narodi so nas že prepoznali kot državo pridnih rok in osupljivega napredka. Izkušnje kažejo, da so tujci, ki spoznajo lepoto in kulturno bogastvo naše države, za vedno očarani.

Majhen narod mora biti ustvarjalen ali pa izgine v množici in senci narodov, prav tako mora biti složen, enoten, kljub vsem različnostim, ali pa si že sam koplje jamo. Da bi se svoje bogate dediščine, narave in svojih potencialov bolje zavedali ter da bi Slovenci to znali predstaviti in dokazati tudi tujcem, se je na prelomu tisočletja, konec novembra 2000, rodil nacionalni projekt Rastoča knjiga kot pomnik slovenstvu. Knjiga Slovence spremlja že od nekdaj, pomagala nam je prebroditi tudi najhujše zgodovinske preizkušnje. Mednarodne raziskave kažejo, da na Slovenca letno izide toliko knjig, kot le redkokje po svetu. Zato Rastoča knjiga predvsem mlajšim rodovom nosi sporočilo, naj ohranjajo vrednote slovenstva, jih opominja na ključni pomen znanja.

Naša država je res majhna, lahko pa je velika, če bo imela ljudi, ki bodo imeli veliko znanja ter izoblikovan sistem vrednot, potreben za čas, v katerem živimo in bomo živeli. To spoznanje je še zlasti pomembno v času, ko stojimo na pragu zveze evropskih držav. 

Avtorica prispevka Vesna Drole je vodja Službe za stike z javnostjo pri Ministrstvu za notranje zadeve. Besedilo je izvirno objavljeno na spletni strani MNZ. (http://www.mnz.si)